postopek za delitev stvari - solastniki kot nujni sosporniki
Če ima predlagatelj več stvari v solastnini z različnimi solastniki, se delitev opravi glede vsake solastninske skupnosti ločeno. Zato mora v predlogu opisati ločeno stvari, ki naj se delijo, podatke o solastnikih in velikost njihovih deležev. Nasprotni udeleženci, ki so v solastninskem razmerju le s predlagateljem, ne pa med seboj, niso niti formalni sosporniki, zato lahko sodišče loči postopke glede na posamezne solastninske skupnosti.
Subjektu vpisa v sodni register se vroča na naslovu navedenem v registru (3. odst. 139. čl. ZPP), če mu na ta naslov pisanja ni mogoče vročiti pa se opravi nadomestna vročitev po 141. čl. ZPP s tem, da se mu ustrezna obvestila puščajo na njegovem naslovu (4. odst. 141. čl. ZPP). Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je upnika pozvalo, da popravita naslov dolžnika, ker naj bi po ugotovitvi sodnega kurirja ne obstajal več. Iz podatkov sodnega registra, ki so javni, je razvidno, da dolžnik obstoji, sedež pa ima registriran na naslovu, ki sta ga označila upnika. To pa pomeni, da ni bilo podlage niti za pozivanje upnikov na popravo naslova dolžnikov niti za zavrženje njihovega predloga kot nepopolnega. S takim ravnanjem je izvršilno sodišče upnikoma odvzelo možnost obravnavanja njunega predloga pred sodiščem (8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).
Po odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja je bila prvotožena stranka dolžna tožeči stranki najete poslovne prostore izročiti v posest. Prvotožena stranka navedenih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovorna. Če je po sklenjeni najemni pogodbi poslovne prostore uporabljala (z morebitnim soglasjem prvotožene stranke) drugotožena stranka, to dejstvo za presojo poslovne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke ni relevantno.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
Zgolj splošne ugotovitve o tem, da je v zadevah izvršbe za izterjavo dnenarne terajtve z izvršbo na premičninah potrebno upoštevati verjetnost oprave dveh rubežev, dveh dražb, seznanitev izvršitelja s spisom in vpis v evidenco, pripravo obračuna zamudnih obresti, prevzem posameznega gotovinskega plačila in kilometrino, za obrazložitev konkretne odločitve o založitvi predujma v višini 87.445,00 SIT, ne zadostujejo. Pravilnosti odmere predujma iz opisanega razloga namreč ni moč preizkusiti. Sodišče prve stopnje naj predujem odmeri v višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali v konkretnem izvršilnem postopku in ne v višini stroškov za vsa opravila, ki jih ZIZ predvideva v primeru izvršbe za izterjavo denarne terjatve z izvršbo na premičninah. Upošteva pa naj tudi možnost obročnega odplačila, kot je to smotrno in korektno predlagal upnik v svoji pritožbi.
Golo dejstvo, da je eden od bivših zakoncev sam uporabljal nepremičnino, ki je skupno premoženje tudi drugega zakonca, ne predstavlja podlage za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine, v kolikor je zakonec prostovoljno zapustil skupno prebivališče, drugi od zakoncev pa mu uporabe nepremičnine ni onemogočal.
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane in mogoče dokaze ob izreku obsodilne sodbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ, pa se oprlo le na tisti del obremenilnih trditev priče, za katero je sicer samo ugotovilo, da glede vseh ostalih okoliščin ne govori resnice, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev zaključilo, da ni dovolj dokazov za očitek v obtožnem aktu ter je zato obdolženca iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
ZOR člen 51, 52, 100, 51, 52, 100. SZ člen 41, 41.
najemna pogodba - obvezne sestavine - najemnina
Vzajemnost oziroma obstoj protiizpolnitve v nekem objektivnem ekonomskem merilu ni nujen element stanovanjske najemne pogodbe. To izhaja že iz dejstva, da obstajajo različne vrste najemnih stanovanj (prim. 2. odst. 4. čl. SZ). Iz opredelitve vrste najemnega stanovanja kot neprofitnega je že razviden njegov objektivni - z zakonom predvideni namen, ki je drugačen kot pri profitnih stanovanjih (pridobivanje profita lastnika). Nedvomno pa je šlo za povečanje koristi nasprotne stranke brez ekvivalentne nasprotne koristi. Takšna podlaga pogodbene obveznosti je dopustna (51. čl. ZOR) in zato pogodba ni nična (52. čl. ZOR). Tudi določilo 41. čl. SZ, ki med drugim kot nujno sestavino najemne pogodbe določa način in roke plačevanja ter višino najemnine, pripelje do enakega materialopravnega zaključka. Glede na načelno svobodo urejanja obligacijskih razmerij (10. čl. ZOR) ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi "brezplačen" najem stanovanja oziroma najem stanovanja, ki njegovemu lastniku ne prinaša dobička.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Tudi za postopek zavarovanja terjatve z zastavno pravico na nepremičnini veljajo določbe, da mora biti ugovor proti sklepu o zavarovanju obrazložen, za dejstva pa morajo biti predloženi dokazi.
Do nezgode je prišlo zaradi nasutega peska na cestišču v razmeroma ostrem ovinku, kjer ni bilo nobenega opozorila o delu na cesti ali nasutem pesku, torej tožniku ni mogoče očitati, da vožnje ni prilagodil cestišču in stanju na njem, če takega stanja sploh ni mogel pričakovati, ali dejstvu, da ni imel predpisanega dovoljenja za upravljanje kolesa z motorjem.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-2, 102, 102/1, 102/1-2.
izterjava preživnine - omejitev izvršbe
Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.
Tožniku gre za prestane bolečine in sicer 5 dni hudih bolečin, 25 dni neprestanih srednjih bolečin in 27 dni neprestanih lahkih bolečin ter občasne lažje bolečine v desnem komolcu, ki jih bo občutil pri večjih fizičnih obremenitvah tudi v bodoče, odškodnina v znesku 500.000,00 SIT, ob tem, da je bil 6 dni hospitaliziran, operiran v lokalni anasteziji in nosil 6 dni mavčevo longeto, imel fizioterapijo, ki je trajala 38 dni, bil 24 krat rentgeniziran in 3 x na zdravniških pregledih in v staležu skupaj 38 dni. Za primarni strah ob padcu s strehe stanovanjske hiše in za strah za izid zdravljenja do zaključka zdravljenja, gre odškodnina 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi omejenega iztega v desnem komolcu lažje stopnje za 10 stopinj, zaradi česar pa je tožnik bil še nadalje sposoben za delo gradbenega delavca, zaradi katerega pa ni več sposoben zaradi svoje bolezni, gre odškodnina v višini 400.000,00 SIT, ob upoštevanju, da je zaradi tega moral opustiti rekreativno igranje košarke in je pri domačih opravilih delno omejen ob svoji starosti 25 let.
Izvršljivost notarskega zapisa se v zemljiški knjigi vpiše na podlagi sklepa zemljiškoknjižnega sodišča, zato ni potreben poseben sklep izvršilnega sodišča.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zavarovanje terjatve
Določbe 254. člena ZIZ ne izključujejo uporabe 252. člena ZIZ, ki določa, da se zavarovanje bodoče in pogojne terjatve na nepremičnini opravi s predznambo zastavne pravice. Vendar pa v notarskem zapisu, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, stranki nista določili, kako bo upnik opravičil predznambo in rok, v katerem bo to storil (1. odst. 252. člena ZIZ). Na podlagi tako pomanjkljivega notarskega zapisa, pa sodišče predlaganega zavarovanja pogojne terjatve ne more dovoliti.
Če sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77.
ob ugotovitvi, da ne obstajajo pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, sta pa tožnika, ki uveljavljata odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki prosita za oprostitev sodnih taks študenta, ki ju preživljajo starši z dohodki cca 82.500,00 oziroma 77.600,00 SIT na družinskega člana so podani pogoji za odložitev plačila sodne takse do izdaje odločbe v tej zadevi.
ZIZ člen 89, 89/3, 89, 89/3. ZPP člen 110, 153, 153/3, 110, 153, 153/3.
cenitev - predujem - dokazovanje
Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - račun
Dolžnik je v ugovoru zanikal, da bi bil z upnikom v poslovnem razmerju. S tem je navedel pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Računi imajo namreč v postopku, ki teče po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, zgolj pomen dokaza. Sami zase, kot enostranske listine izdajatelja (upnika) ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika (dolžnika). Ker dokazov v zvezi s trditvijo, da z upnikom ni v poslovnem razmerju, dolžnik po naravi stvari ne more predložiti, saj gre za t.i. negativno dejstvo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.