postopek za delitev stvari - solastniki kot nujni sosporniki
Če ima predlagatelj več stvari v solastnini z različnimi solastniki, se delitev opravi glede vsake solastninske skupnosti ločeno. Zato mora v predlogu opisati ločeno stvari, ki naj se delijo, podatke o solastnikih in velikost njihovih deležev. Nasprotni udeleženci, ki so v solastninskem razmerju le s predlagateljem, ne pa med seboj, niso niti formalni sosporniki, zato lahko sodišče loči postopke glede na posamezne solastninske skupnosti.
zavarovanje - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zavarovanje terjatve
Določbe 254. člena ZIZ ne izključujejo uporabe 252. člena ZIZ, ki določa, da se zavarovanje bodoče in pogojne terjatve na nepremičnini opravi s predznambo zastavne pravice. Vendar pa v notarskem zapisu, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, stranki nista določili, kako bo upnik opravičil predznambo in rok, v katerem bo to storil (1. odst. 252. člena ZIZ). Na podlagi tako pomanjkljivega notarskega zapisa, pa sodišče predlaganega zavarovanja pogojne terjatve ne more dovoliti.
Po odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja je bila prvotožena stranka dolžna tožeči stranki najete poslovne prostore izročiti v posest. Prvotožena stranka navedenih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovorna. Če je po sklenjeni najemni pogodbi poslovne prostore uporabljala (z morebitnim soglasjem prvotožene stranke) drugotožena stranka, to dejstvo za presojo poslovne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke ni relevantno.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - račun
Dolžnik je v ugovoru zanikal, da bi bil z upnikom v poslovnem razmerju. S tem je navedel pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Računi imajo namreč v postopku, ki teče po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, zgolj pomen dokaza. Sami zase, kot enostranske listine izdajatelja (upnika) ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika (dolžnika). Ker dokazov v zvezi s trditvijo, da z upnikom ni v poslovnem razmerju, dolžnik po naravi stvari ne more predložiti, saj gre za t.i. negativno dejstvo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
ZOR člen 154, 154/1, 170, 170/1, 154, 154/1, 170, 170/1. ZTPDR člen 73, 73.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost delodajalca - škoda
Dejanja S.M. ni mogoče opredeliti kot ravnanja, ki bi bilo v okviru njegovih oziroma ne gre za ravnanje, ki bi sodilo v področje njegovega dela, četudi je prišlo do prepira med njima zaradi uporabe parkirnega prostora, namenjenega za dežurnega voznika.
Če je pri kakšni deljeni obveznosti več dolžnikov in ni določena drugačna delitev, se obveznost med njimi deli na enake dele in je vsak izmed njih odgovoren za svoj del obveznosti. Predlog na izvršbo, ki ne vsebuje sredstva in predmeta izvršbe je nepopolen in na podlagi takega predloga sodišče ne sme dovoliti izvršbe.
Kadar višje sodišče o utemeljenosti ugovora ne more presoditi, ker je treba razčistiti še kakšna dejanska vprašanja, takrat sklep o neutemeljenosti ugovora razveljavi ter zadevo vrne prvemu sodišču, da vnovič odloči o ugovoru.
V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo.
Za izpodbojno pravno dejanje nadomestne izpolnitve v smislu 308. člena ZOR gre, kadar je prodajna pogodba sklenjena zato, da bi upnik bodočega stečajnega dolžnika prišel do popolnega poplačila svoje prej nastale terjatve. V obravnavani situaciji pa tožena stranka po sklenjeni pogodbi o odkupu terjatev z dne 21.3.1996 še ni imela svojih terjatev do tožeče stranke (stečajnega dolžnika), pač pa je bila z navedeno pogodbo vzpostavljena zgolj terjatev na plačilo kupnine tožeče stranke (bodočega stečajnega dolžnika) zoper toženo stranko. Tožena stranka po tej pogodbi je bila dolžnik in ne upnik (primerjaj še 1. točko 4. odstavka 125. člena ZPPSL).
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
bistvena kršitev - odločilna dejstva
Če stranka zatrjuje dejstvo, ki je za zadevo odločilnega pomena, sodišče pa se o tem sploh ne izjasni, je podana bistvena kršitev iz 13. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP.
Glede na ugotovitve izvedenca, da odmera zemljišča v naravi po sodni poravnavi ni več možna, nadomestnega dejanja ni moč opraviti zaradi nedoločljivosti obsega izpolnitve.
Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane in mogoče dokaze ob izreku obsodilne sodbe za kaznivo dejanje ponarejanja listin po čl. 256/III in I KZ, pa se oprlo le na tisti del obremenilnih trditev priče, za katero je sicer samo ugotovilo, da glede vseh ostalih okoliščin ne govori resnice, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbama obdolženca in njegovega zagovornika ter ob drugačni presoji že ugotovljenih dejstev zaključilo, da ni dovolj dokazov za očitek v obtožnem aktu ter je zato obdolženca iz razloga po 3. tč. 358. čl. ZKP obtožbe oprostilo.
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ko zatrjuje, da za to terjatev ni dal hipotekarnega zavarovanja oziroma da ta pogodba ni sestavni del sporazuma. Upnica je sicer v odgovoru na ugovor nasprotovala tem navedbam, pri tem pa glede na navedena pogodbena določila ni razumljivo pojasnila, na kakšni podlagi je pogodba št. 16/94 z dne 2.2.1994 zgolj izvedbena pogodba, ki se nanaša na pogodbo z dne 10.8.1993, slednja pa je sestavni del sporazuma o zavarovanju terjatve. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je ugovor zastavnega dolžnika šteti za neutemeljenega.
ZOR člen 51, 52, 100, 51, 52, 100. SZ člen 41, 41.
najemna pogodba - obvezne sestavine - najemnina
Vzajemnost oziroma obstoj protiizpolnitve v nekem objektivnem ekonomskem merilu ni nujen element stanovanjske najemne pogodbe. To izhaja že iz dejstva, da obstajajo različne vrste najemnih stanovanj (prim. 2. odst. 4. čl. SZ). Iz opredelitve vrste najemnega stanovanja kot neprofitnega je že razviden njegov objektivni - z zakonom predvideni namen, ki je drugačen kot pri profitnih stanovanjih (pridobivanje profita lastnika). Nedvomno pa je šlo za povečanje koristi nasprotne stranke brez ekvivalentne nasprotne koristi. Takšna podlaga pogodbene obveznosti je dopustna (51. čl. ZOR) in zato pogodba ni nična (52. čl. ZOR). Tudi določilo 41. čl. SZ, ki med drugim kot nujno sestavino najemne pogodbe določa način in roke plačevanja ter višino najemnine, pripelje do enakega materialopravnega zaključka. Glede na načelno svobodo urejanja obligacijskih razmerij (10. čl. ZOR) ne more biti v nasprotju s prisilnimi predpisi "brezplačen" najem stanovanja oziroma najem stanovanja, ki njegovemu lastniku ne prinaša dobička.
zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini
Če je v zemljiško knjigo vpisana stavba, ne pa tudi posamezna stanovanja kot etažna lastnina, se v postopku zavarovanja z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini uporabijo določbe 244. in 211. člena ZIZ.