V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo.
Oprostitev plačila stroškov postopka ureja 168. čl. ZPP, kar je lahko oprostitev plačila stroškov postopka, ki obsega oprostitev taks in oprostitev predujma za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov (1. in 2. odst.), ali pa samo oprostitev plačila sodnih taks (3. odst.). Resda po ZST sklep o oprostitvi učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, vendar pa velja za vse vloge in dejanja, za katera je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje (1.odst. 14. čl. ZST). Nepravilen je torej sklep sodišča prve stopnje, da je predlagateljičin predlog, vložen po vložitvi predloga, s katerim se je postopek začel, prepozen.
Po odpovedi oziroma prenehanju najemnega razmerja je bila prvotožena stranka dolžna tožeči stranki najete poslovne prostore izročiti v posest. Prvotožena stranka navedenih pogodbenih obveznosti ni izpolnila, zato je tožeči stranki odškodninsko odgovorna. Če je po sklenjeni najemni pogodbi poslovne prostore uporabljala (z morebitnim soglasjem prvotožene stranke) drugotožena stranka, to dejstvo za presojo poslovne odškodninske odgovornosti prvotožene stranke ni relevantno.
ZIZ člen 89, 89/3, 89, 89/3. ZPP člen 110, 153, 153/3, 110, 153, 153/3.
cenitev - predujem - dokazovanje
Izvršilno sodišče je dolžniku naložilo plačilo predujma za novo cenitev stvari in ga tudi opozorilo na posledice opustitve založitve predujma (3. odst. 153. čl. ZPP). Rok, ki ga sodišče določi za založitev predujma, je sodni rok in torej podaljšljiv (110. čl. ZPP). Če je dolžnik ocenil, da denarnih sredstev za predujem ne more zbrati v določenem roku, bi lahko pred iztekom roka prosil za njegovo podaljšanje, česar pa ni storil.
Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ko zatrjuje, da za to terjatev ni dal hipotekarnega zavarovanja oziroma da ta pogodba ni sestavni del sporazuma. Upnica je sicer v odgovoru na ugovor nasprotovala tem navedbam, pri tem pa glede na navedena pogodbena določila ni razumljivo pojasnila, na kakšni podlagi je pogodba št. 16/94 z dne 2.2.1994 zgolj izvedbena pogodba, ki se nanaša na pogodbo z dne 10.8.1993, slednja pa je sestavni del sporazuma o zavarovanju terjatve. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je ugovor zastavnega dolžnika šteti za neutemeljenega.
Iz podatkov v spisu tako izhaja, da je upnik ravnal povsem v skladu s sklepom sodišča, to pa je na podlagi napačnega zaključka, da upnik ni pravočasno sporočil pravilnega žiro računa, preuranjeno zaključilo, da se izvršba iz dejanskih razlogov ne more opraviti. V zvezi z obvestilom Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, da sklepa o izvršbi ne more izvršiti, ker dolžnik z nazivom, kot je označen v sklepu, ne obstaja, bi moralo sodišče upnika, zaradi pomote pri oznaki dolžnika, pozvati k popravi.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Z ugovorno navedbo, da upnik ni odvažal odpadkov, ker družba ne posluje in jih torej nima oz. ji ne nastajajo, je dolžnik zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Dolžnikov ugovor je tako moč šteti za obrazložen.
Ker sodišče ni ugotavljalo, kaj pomenijo plačila po računih oziroma ali je strošek za upravnika sestavni del računa, tožbeni zahtevek pa je zavrnilo zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, je podano nasprotje med listinami in ugotovitvami o odločilnih dejstvih. Zato je bilo treba sodbo razveljaviti.
Golo dejstvo, da je eden od bivših zakoncev sam uporabljal nepremičnino, ki je skupno premoženje tudi drugega zakonca, ne predstavlja podlage za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine, v kolikor je zakonec prostovoljno zapustil skupno prebivališče, drugi od zakoncev pa mu uporabe nepremičnine ni onemogočal.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-2, 102, 102/1, 102/1-2.
izterjava preživnine - omejitev izvršbe
Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.
Težko finančno stanje, na katerega se dolžnik sklicuje tako v predlogu za odlog kot tudi v obravnavani pritožbi pa ni škoda pred katero bi zakon varoval dolžnika. Realizacija izvršbe namreč sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista znatnejša škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 71. člena ZIZ predvidena za odlog izvršbe.
Kadar se tekom postopka zatrjuje, da ena izmed pravdnih strank ni pravdno sposobna, kljub temu, da ne predloži sodišču dokaza o odvzeti poslovni sposobnosti, je sodišče dolžno ugotoviti, ali je stranka dejansko pravdno sposobna ne glede na določbo 79. člena ZPP/77.
Pri odločanju o utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks je poleg višine osebnega dohodka treba upoštevati tudi dejstvo, da je predlagatelj solastnik nepremičnine.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - račun
Dolžnik je v ugovoru zanikal, da bi bil z upnikom v poslovnem razmerju. S tem je navedel pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Računi imajo namreč v postopku, ki teče po vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, zgolj pomen dokaza. Sami zase, kot enostranske listine izdajatelja (upnika) ne morejo biti podlaga za nastanek obveznosti naslovnika (dolžnika). Ker dokazov v zvezi s trditvijo, da z upnikom ni v poslovnem razmerju, dolžnik po naravi stvari ne more predložiti, saj gre za t.i. negativno dejstvo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen.
Predlogu za izvršbo je upnik priložil obračun obresti, v katerem so računi, na katere se navedeni obračun nanaša, identificirani s številko. Poleg tega so iz obračuna, glede vsakega računa posebej, razvidna tudi obdobja na katera se obračun obresti nanaša. Navedeni obračun obresti je kot verodostojno listino, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, prejel tudi dolžnik. Dolžnik bi na podlagi obračuna in potrdil o plačilih (saj je dokazno breme plačila na njem), lahko preveril ali je upnik upošteval "pravilne plačilne roke". Zato ugovorne navedbe, da ne razpolaga z "vsemi" računi in da zato ne more preveriti, ali je izračun pravilen, niso pravno pomembne.
Po ZOR gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le, če je škoda nastala v pravno priznani obliki.
Elementi civilnega delikta morajo biti izpolnjeni kumulativno. Ker je sodišče ugotovilo, da tožniku škoda ni nastala se utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je ravnanje tožene stranke dopustno, vzročno zvezo in odgovornostjo tožene stranke.
Ker je po presoji pritožbenega sodišča mogoče vložitev tožničine vloge (skupaj z dokazili) pri nepristojnem Upravnem sodišču v Ljubljani pripisati očitni pomoti vložnice, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 5. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP) šteje, da je bila vloga (skupaj z dokazili) pravočasno vložena pri pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.