Pri dogovoru med pravdnima strankama, da tožnica za toženko za 6%-no provizijo izvrši denarno nakazilo v tujino, gre za pogodbo o naročilu po 749. členu ZOR, zaradi česar veljajo zanjo določila o 5-letnem zastralnem roku po 371. členu, ne pa 3-letni zastralni rok po 374. členu ZOR.
ZPP (1977) člen 451, 451/3, 451/4, 451, 451/3, 451/4.
sprememba tožbe
ZPP nikjer ne govori o tem, da sprememba tožbe po ugovoru zoper izdani plačilni nalog ni dovoljena. Ob pravilni uporabi 3. in 4. odst. 451. čl. ZPP (1977) je dovoljena sprememba tožbe tudi v takem postopku.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1, 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1.
nadaljevanje izvršbe - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Določba 4. odst. 27. čl. ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod, nujna na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe v smislu 3. poglavja ZFPPod. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je povsem nepomembno, ali so družbeniki kakor koli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
Če se je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delodajalec zavezal, da bo delavki dokupil manjkajočo delovno dobo ter ji obenem izplačal razliko do pripadajoče odpravnine po 36.f členu ZDR, je delavka upravičena do vtoževane razlike v odpravnini, kljub določbi 3. odstavka 36.f člena ZDR.
Tožbo je treba toženi stranki vročiti v odgovor in ji s tem dati možnost, da odgovori nanjo (člen 277. - 292. ZPP), predlog za izdajo naloga (za izpraznitev prostorov) pa se vroči toženi stranki šele hkrati z izdanim nalogom (448 člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZPSPP, Ur. l. RS, št. 18/74 in 34/88). Vročitev predloga za izdajo izpraznitvenega naloga toženi stranki, ne da bi bil hkrati vročen tudi izdan sodni nalog, zanjo po zakonu nima nobenih pravnih posledic. Zato tudi ni ovire, da ne bi tožeča stranka brez soglasja tožene stranke vse dotlej, dokler izpraznitveni nalog ni izdan, kakorkoli spreminjala svoj predlog za izdajo izpraznitvenega naloga. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih se uporablja le za najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ne pa tudi za razmerje, ki izvirajo iz leasing pogodb.
ugovor - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Trditve o tem, da sta z upnico dosegla dogovor o drugačnem načinu poravnave njenih obveznost, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnica namreč ne pove niti kdaj sta z upnikom takšen dogovor sklenila niti na kakšen način naj bi dolžnica dolg poravnala in ne do kdaj.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - zapisnik o sporazumu strank - prodaja nepremičnine
Podpisani zapisnik o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v skladu z določili 251.a do 251.f člena ZIP ima moč sodne poravnave in je torej izvršilni naslov.
Upnikova pravica poplačila iz zastavljene nepremičnine v primeru dolžnikovega neplačila izhaja iz 1. odst. 253. čl. ZIZ, zato je v pogodbi ni potrebno posebej zapisati. Ta določba je uporabljiva tudi za obveznosti, ki izhajajo iz sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem pred uveljavitvijo ZIZ v skladu z določili ZIP o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank.
Trajanje postopka - dve leti in pol ni dolgo in ga je mogoče primerjati s trajanjem v evropskih deželah. Ni razlogov, da se čakanje na satisfakcijo upošteva pri višini odškodnine, ki je bila odmerjena po razmerah ob sojenju, tako je bil ob določanju višine pravične odškodnine zajet tudi čas od nastanka škode do izdaje sodbe.
Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.
ZPIZ člen 312. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/1, 21, 21/3.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska osnova - delo prek delovnega časa - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Le delo preko polnega delovnega časa, uvedeno izjemoma, zaradi nastopa nepredvidljivih in kratkotrajnih okoliščin, ki se mu delovna organizacija niti z uporabo ustreznih organizacijskih ukrepov (smotrna organizacija in delitev dela, ustrezna razporeditev delovnega časa, uvajanje novih delavcev) ne more izogniti, je uvedeno v skladu z delovnopravnimi normami in se šteje kot poseben delovni pogoj. Le plača, izplačana za tako delo, se všteje v pokojninsko osnovo.
Tožeča stranka je na podlagi revizijskega poročila in na njegovi podlagi vzpostavitve terjatve do tožene stranke od nje zahtevala plačilo terjatve. Postavila je zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku 5 let od takrat, ko je upnik imel možnost zahtevati njeno izpolnitev, to je od takrat, ko je nekaj neupravičeno izpolnil (plačilo s pogodbo dogovorjene, a neopravljene storitve). Tudi če ima soglasje tožeče stranke z revizijskim organom, da je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala, zaradi česar je treba v knjigovodstvu izvršiti zahtevano uskladitev, naravo poravnave med revizijskim organom in tožečo stranko, taka poravnava ne učinkuje za toženo stranko (ki se revizijskega postopka ni imela možnosti udeležiti) tako, da bi terjatev do nje postala judikatna terjatev, ki bi zastarala v 10 letih.
Vsako obolenje še ni poklicna bolezen. Po določbi 32. in 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1992) se štejejo za poklicna obolenja le tista, ki so kot takšna določena v Samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 38/83).
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskem sporu lahko pravdna stranka s pritožbo uspešno uveljavi nova dejstva in dokaze samo, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.
ZOR člen 438, 438/2, 441, 441/1, 445, 993, 993/1, 993/3.
zastava - zavarovanje terjatve
Zastava obveznice predstavlja po vsebini zastavo terjatve, inkorporirane v obveznici, razpolagalni pravni posel pa je odstop terjatve v zavarovanje. Ob zapadlosti take terjatve (obveznic v izplačilo) lahko njihov izdajatelj svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, ne pa tudi zastavniku. Tudi če jo izpolni zastavniku, jo zastavni upnik od izdajatelja še vedno lahko izterja.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Zatrjevano plačilo bi sicer privedlo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik te ugovorne navedbe, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z dokazi. Neplačevitost njegovih dolžnikov (kupcev), na katero se v ugovoru sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, s katerim bi dolžnik obrazloženo oporekal obstoju upnikove terjatve. Zato je ugovor neobrazložen.