S pogodbo je bilo dovorjeno, da nastane obveznost plačila za opravljene storitve za celoten pogodbeni znesek situacije, če naročnik situaciji ne ugovarja v roku 5 dni. Naročnik izstavljeni situaciji - računu ni ugovarjal v pogodbeno dogovorjenem roku, zato je nastala obveznost plačila za celoten znesek računa.
ZOR člen 438, 438/2, 441, 441/1, 445, 993, 993/1, 993/3.
zastava - zavarovanje terjatve
Zastava obveznice predstavlja po vsebini zastavo terjatve, inkorporirane v obveznici, razpolagalni pravni posel pa je odstop terjatve v zavarovanje. Ob zapadlosti take terjatve (obveznic v izplačilo) lahko njihov izdajatelj svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, ne pa tudi zastavniku. Tudi če jo izpolni zastavniku, jo zastavni upnik od izdajatelja še vedno lahko izterja.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - zastavna pravica na podlagi sporazuma strank - zapisnik o sporazumu strank - prodaja nepremičnine
Podpisani zapisnik o ustanovitvi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v skladu z določili 251.a do 251.f člena ZIP ima moč sodne poravnave in je torej izvršilni naslov.
Upnikova pravica poplačila iz zastavljene nepremičnine v primeru dolžnikovega neplačila izhaja iz 1. odst. 253. čl. ZIZ, zato je v pogodbi ni potrebno posebej zapisati. Ta določba je uporabljiva tudi za obveznosti, ki izhajajo iz sodne poravnave, sklenjene pred sodiščem pred uveljavitvijo ZIZ v skladu z določili ZIP o ustanovitvi zastavne pravice na podlagi sporazuma strank.
Trajanje postopka - dve leti in pol ni dolgo in ga je mogoče primerjati s trajanjem v evropskih deželah. Ni razlogov, da se čakanje na satisfakcijo upošteva pri višini odškodnine, ki je bila odmerjena po razmerah ob sojenju, tako je bil ob določanju višine pravične odškodnine zajet tudi čas od nastanka škode do izdaje sodbe.
Vsako obolenje še ni poklicna bolezen. Po določbi 32. in 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1992) se štejejo za poklicna obolenja le tista, ki so kot takšna določena v Samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 38/83).
Z nastankom razlogov iz 1. odst. 137. člena ZOR je za toženo stranko ugasnila obveznost vrniti prejeta denarna sredstva, nastala pa je obveznost vrnitve pridobljenega po pravilih o neupravičeni pridobitvi, to je vrednost, ki predstavlja povečanje njenega premoženja na podlagi podlage, ki je kasneje odpadla.
ZPP (1977) člen 451, 451/3, 451/4, 451, 451/3, 451/4.
sprememba tožbe
ZPP nikjer ne govori o tem, da sprememba tožbe po ugovoru zoper izdani plačilni nalog ni dovoljena. Ob pravilni uporabi 3. in 4. odst. 451. čl. ZPP (1977) je dovoljena sprememba tožbe tudi v takem postopku.
Pri dogovoru med pravdnima strankama, da tožnica za toženko za 6%-no provizijo izvrši denarno nakazilo v tujino, gre za pogodbo o naročilu po 749. členu ZOR, zaradi česar veljajo zanjo določila o 5-letnem zastralnem roku po 371. členu, ne pa 3-letni zastralni rok po 374. členu ZOR.
Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.
Toženi stranki sta lahko pasivno legitimirani in solidarno odškodninsko odgovorni le, če sta obe pravni naslednici prvotnega udeleženca, zoper katerega je predlagatelj začel spor.
ZPP (1977) člen 472/1, 472/1. ZPP člen 463/1, 463/1.
arbitraža
Če število arbitrov v arbitražnem dogovoru ni liho, je tak dogovor ničen. To lahko ugotovi sodišče v pravdnem postopku po tožbi tožeče stranke samo in ni potrebna posebna tožba na ničnost arbitražnega dogovora.
Ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe nad dolžnikom ni več tekel postopek prisilne poravnave, zato določilo prvega odst. 36. čl. ZPPSL ni moglo biti podlaga za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe.
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1, 205, 205/1, 205/1-3, 208, 208/1. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1, 27, 27/1, 27/4, 37, 37/1.
nadaljevanje izvršbe - izbris dejavnosti iz sodnega registra
Določba 4. odst. 27. čl. ZFPPod ima naravo pravne fikcije (neizpodbitne domneve), da so družbeniki izjavo v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD podali, zato je osebna odgovornost družbenikov za obveznost družbe, izbrisane po določilih ZFPPod, nujna na zakonu temelječa pravna posledica izbrisa družbe v smislu 3. poglavja ZFPPod. Ker zakon kot edini pogoj za opisano osebno odgovornost družbenikov postavlja dejstvo, da je bila družba izbrisana iz sodnega registra po določilih ZFPPod, je povsem nepomembno, ali so družbeniki kakor koli odgovorni za stanje, ki je pripeljalo do izbrisa družbe, ali ne.
gospodarski spor - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskem sporu lahko pravdna stranka s pritožbo uspešno uveljavi nova dejstva in dokaze samo, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave.
Tožbo je treba toženi stranki vročiti v odgovor in ji s tem dati možnost, da odgovori nanjo (člen 277. - 292. ZPP), predlog za izdajo naloga (za izpraznitev prostorov) pa se vroči toženi stranki šele hkrati z izdanim nalogom (448 člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZPSPP, Ur. l. RS, št. 18/74 in 34/88). Vročitev predloga za izdajo izpraznitvenega naloga toženi stranki, ne da bi bil hkrati vročen tudi izdan sodni nalog, zanjo po zakonu nima nobenih pravnih posledic. Zato tudi ni ovire, da ne bi tožeča stranka brez soglasja tožene stranke vse dotlej, dokler izpraznitveni nalog ni izdan, kakorkoli spreminjala svoj predlog za izdajo izpraznitvenega naloga. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih se uporablja le za najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ne pa tudi za razmerje, ki izvirajo iz leasing pogodb.
ZIZ člen 7, 38, 38/2, 7, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 1, 2, 3, 3/3, 11, 1, 2, 3, 3/3, 11.
izvršitelj - stroški izvršbe - predujem za izvršilne stroške
Sodišče je naložilo upniku založitev minimalnega zneska predujma za izvršiteljske stroške v skladu z 11. čl. Pravilnika, zato je odločitev pravilna.
Tožeča stranka je na podlagi revizijskega poročila in na njegovi podlagi vzpostavitve terjatve do tožene stranke od nje zahtevala plačilo terjatve. Postavila je zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku 5 let od takrat, ko je upnik imel možnost zahtevati njeno izpolnitev, to je od takrat, ko je nekaj neupravičeno izpolnil (plačilo s pogodbo dogovorjene, a neopravljene storitve). Tudi če ima soglasje tožeče stranke z revizijskim organom, da je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala, zaradi česar je treba v knjigovodstvu izvršiti zahtevano uskladitev, naravo poravnave med revizijskim organom in tožečo stranko, taka poravnava ne učinkuje za toženo stranko (ki se revizijskega postopka ni imela možnosti udeležiti) tako, da bi terjatev do nje postala judikatna terjatev, ki bi zastarala v 10 letih.
Po ZOR gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le, če je škoda nastala v pravno priznani obliki.
Elementi civilnega delikta morajo biti izpolnjeni kumulativno. Ker je sodišče ugotovilo, da tožniku škoda ni nastala se utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je ravnanje tožene stranke dopustno, vzročno zvezo in odgovornostjo tožene stranke.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-2, 102, 102/1, 102/1-2.
izterjava preživnine - omejitev izvršbe
Za izvršbo zaradi izterjave preživnine na nadomestilo plače je predpisana dodatna omejitev, da mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini 2/3 zajemčene plače.