Tožbo je treba toženi stranki vročiti v odgovor in ji s tem dati možnost, da odgovori nanjo (člen 277. - 292. ZPP), predlog za izdajo naloga (za izpraznitev prostorov) pa se vroči toženi stranki šele hkrati z izdanim nalogom (448 člen ZPP, v zvezi s 3. odstavkom 29. člena ZPSPP, Ur. l. RS, št. 18/74 in 34/88). Vročitev predloga za izdajo izpraznitvenega naloga toženi stranki, ne da bi bil hkrati vročen tudi izdan sodni nalog, zanjo po zakonu nima nobenih pravnih posledic. Zato tudi ni ovire, da ne bi tožeča stranka brez soglasja tožene stranke vse dotlej, dokler izpraznitveni nalog ni izdan, kakorkoli spreminjala svoj predlog za izdajo izpraznitvenega naloga. Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih se uporablja le za najem poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ne pa tudi za razmerje, ki izvirajo iz leasing pogodb.
ZPP (1977) člen 472/1, 472/1. ZPP člen 463/1, 463/1.
arbitraža
Če število arbitrov v arbitražnem dogovoru ni liho, je tak dogovor ničen. To lahko ugotovi sodišče v pravdnem postopku po tožbi tožeče stranke samo in ni potrebna posebna tožba na ničnost arbitražnega dogovora.
Trajanje postopka - dve leti in pol ni dolgo in ga je mogoče primerjati s trajanjem v evropskih deželah. Ni razlogov, da se čakanje na satisfakcijo upošteva pri višini odškodnine, ki je bila odmerjena po razmerah ob sojenju, tako je bil ob določanju višine pravične odškodnine zajet tudi čas od nastanka škode do izdaje sodbe.
Prisilna poravnava na terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, ne učinkuje in jih mora dolžnik poravnati, kot se glasijo, upnik pa jih lahko tudi prisilno izterja po splošnih določbah izvršilnega prava.
ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2. ZPP člen 7, 8, 7, 8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - dokazi in izvajanje dokazov - listina - priča
Dolžnik je navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi lahko, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi (nestrokovno popravilo, reklamacija, pobotni ugovor), in tudi predlagal dokaze za tako zatrjevana dejstva (zaslišanje prič in strank), s čimer je obrazložil svoj ugovor v smislu 2. odst. 53. čl.
ZIZ.
Ugovorne trditve je mogoče dokazovati tudi z zaslišanjem prič, saj veljavna zakonodaja ne pozna nobenih dokaznih pravil ali hierarhije posameznih dokaznih sredstev (prim. 7. in 8. čl. ZPP), zato je dokaz z zaslišanjem prič enakovreden dokazovanju z listinami.
Če se je v dokončnem sklepu o prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnega presežka delodajalec zavezal, da bo delavki dokupil manjkajočo delovno dobo ter ji obenem izplačal razliko do pripadajoče odpravnine po 36.f členu ZDR, je delavka upravičena do vtoževane razlike v odpravnini, kljub določbi 3. odstavka 36.f člena ZDR.
Iz zatrjevanih dejstev, da dolžnik prodaja nepremičnino parc. št. 42/1 in parc. št. 286/2, obe vl. št. 754, k.o. M..., skupaj z objekti, ne izhaja, da bi dolžnik svoje premoženje razprodajal ali kako drugače z njim razpolagal v škodo upnika. Ni nujno, da je zaradi takšnega poslovanja dolžnika podana nevarnost onemogočanja oziroma otežitve izterjave upnikove terjatve, saj morda premoženje dolžnika zadošča za poplačilo upnika. Prav tako pa ni izključeno, da gre le za način, ki omogoča vzdrževanje aktivnosti, nujnih za tekoče poslovanje podjetja (prim. 15. člen Zakona o finančnem poslovanju podjetij).
Pri dogovoru med pravdnima strankama, da tožnica za toženko za 6%-no provizijo izvrši denarno nakazilo v tujino, gre za pogodbo o naročilu po 749. členu ZOR, zaradi česar veljajo zanjo določila o 5-letnem zastralnem roku po 371. členu, ne pa 3-letni zastralni rok po 374. členu ZOR.
Tožeča stranka je na podlagi revizijskega poročila in na njegovi podlagi vzpostavitve terjatve do tožene stranke od nje zahtevala plačilo terjatve. Postavila je zahtevek zaradi neupravičene pridobitve. Taka terjatev zastara v splošnem zastaralnem roku 5 let od takrat, ko je upnik imel možnost zahtevati njeno izpolnitev, to je od takrat, ko je nekaj neupravičeno izpolnil (plačilo s pogodbo dogovorjene, a neopravljene storitve). Tudi če ima soglasje tožeče stranke z revizijskim organom, da je prišlo do oškodovanja družbenega kapitala, zaradi česar je treba v knjigovodstvu izvršiti zahtevano uskladitev, naravo poravnave med revizijskim organom in tožečo stranko, taka poravnava ne učinkuje za toženo stranko (ki se revizijskega postopka ni imela možnosti udeležiti) tako, da bi terjatev do nje postala judikatna terjatev, ki bi zastarala v 10 letih.
ZPIZ člen 312. Statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji člen 20, 20/1, 21, 21/3.
pokojninsko zavarovanje - pokojninska osnova - delo prek delovnega časa - nadurno delo - posebni delovni pogoj
Le delo preko polnega delovnega časa, uvedeno izjemoma, zaradi nastopa nepredvidljivih in kratkotrajnih okoliščin, ki se mu delovna organizacija niti z uporabo ustreznih organizacijskih ukrepov (smotrna organizacija in delitev dela, ustrezna razporeditev delovnega časa, uvajanje novih delavcev) ne more izogniti, je uvedeno v skladu z delovnopravnimi normami in se šteje kot poseben delovni pogoj. Le plača, izplačana za tako delo, se všteje v pokojninsko osnovo.
ZOR člen 438, 438/2, 441, 441/1, 445, 993, 993/1, 993/3.
zastava - zavarovanje terjatve
Zastava obveznice predstavlja po vsebini zastavo terjatve, inkorporirane v obveznici, razpolagalni pravni posel pa je odstop terjatve v zavarovanje. Ob zapadlosti take terjatve (obveznic v izplačilo) lahko njihov izdajatelj svojo obveznost veljavno izpolni samo zastavnemu upniku, ne pa tudi zastavniku. Tudi če jo izpolni zastavniku, jo zastavni upnik od izdajatelja še vedno lahko izterja.
S pogodbo je bilo dovorjeno, da nastane obveznost plačila za opravljene storitve za celoten pogodbeni znesek situacije, če naročnik situaciji ne ugovarja v roku 5 dni. Naročnik izstavljeni situaciji - računu ni ugovarjal v pogodbeno dogovorjenem roku, zato je nastala obveznost plačila za celoten znesek računa.
Vsako obolenje še ni poklicna bolezen. Po določbi 32. in 321. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (1992) se štejejo za poklicna obolenja le tista, ki so kot takšna določena v Samoupravnem sporazumu o seznamu poklicnih bolezni (Uradni list RS, št. 38/83).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, saj ni navedel nobenih dejstev, s katerimi bi izpodbijal obstoj, višino ali zapadlost upnikove terjatve, čeprav je bil na to opozorjen v pravnem pouku na sklepu, zato je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Posestno varstvo ima vsak posestnik, zato je v motenjskih pravdah potrebno ugotoviti, ali je tožnik stvar imel v posesti, ali ne, ne pa tudi koliko časa je to posest izvajal.
Po ZOR gre odškodnina za nepremoženjsko škodo le, če je škoda nastala v pravno priznani obliki.
Elementi civilnega delikta morajo biti izpolnjeni kumulativno. Ker je sodišče ugotovilo, da tožniku škoda ni nastala se utemeljeno ni ukvarjalo z vprašanjem ali je ravnanje tožene stranke dopustno, vzročno zvezo in odgovornostjo tožene stranke.