Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
Tudi škodo, ki jo je povzročila neodgovorna oseba, je ta dolžan deloma ali v celoti povrnti, če to terja pravičnost, zlasti upoštevajoč gmotno stanje oškodovalca in oškodovanca.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
ZPP člen 116, 117, 118, 119, 120, 121, 116, 117, 118, 119, 120, 121. Sodni red člen 216, 216/2, 216, 216/2.
vrnitev v prejšnje stanje
Vloga (pisni dokazni predlog) je pravočasna, če je vložena pred uro, ki je določena za obravnavo (oz. pred koncem razpisanega naroka), čeprav razpravljajoči sodnik ob oklicu zadeve (oz. ob koncu naroka) ni vedel za sicer pravočasno vlogo.
Ker je od obvestila pooblaščenke o odpovedi pooblastila stranki do naroka preteklo več kot mesec dni, bi moralo sodišče zaradi varstva procesnih pravic stranke le-to vabiti tudi neposredno.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL22305
KZ člen 212, 212/1, 212/1-1, 250, 250/3, 212, 212/1, 212/1-1, 250, 250/3. ZKP člen 373, 373/1, 373/2, 373, 373/1, 373/2.
dokazna ocena - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je kljub temu, da ni zaslišalo ene od prič, ker je na delu v Nemčiji, dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ker je upoštevalo izpovedbe drugih prič in sicer obeh oškodovancev in priče taksista, za katerega je vozil drug taksist, ki je sedaj odsoten. Tudi izrečena kazenska sankcija je primerna.
Zavarovanja odgovornosti po principu AO-PLUS krije odgovornost tudi za tisti del škode, ki jo povzroči upravičenec, zato zavarovalnica ne more ugovarjati soodgovornosti upravičenca.
Sodišče prve stopnje je določilo premile posamične kazni in prenizko enotno kazen, ker ni ustrezno ovrednotilo obteževalnih okoliščin. Zato je bilo ugodeno pritožbi okrožne državne tožilke.
Sodišče prve stopnje je za obravnavano kaznivo dejanje izreklo primerno kazensko sankcijo, ob upoštevanju že pravnomočnih sodb pa je tudi izrečena ustrezna enotna kazen. Obtoženčevo priznanje je bilo dovolj ustrezno upoštevano.
pravilno ugotovljeno dejansko stanje - dokazna ocena
Ker zlasti iz navedenega zapisnika, na katerega se sklicuje tudi tožena stranka, ne izhaja, da bi bila montaža agregata opravljena z zamudo, saj takšnega zapisa ni niti pri zapisu o roku končanja del niti pri zapisu o pogodbeni kazni, je ocena sodišča prve stopnje o pravočasnosti njegove montaže pravilna.
posest - motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje
Dajatveni zahtevek zaradi motenja posesti stvari je lahko utemeljen le v okviru vzpostavitve prejšnjega posestnega stanja, ne pa tudi v pogledu vzpostavitve prejšnjega premoženjskega stanja. Zato tožeča stranka ni upravičena zahtevati, da tožena stranka posadi nove trte in tako nadomesti tiste, ki so bile uničene zaradi motilnega dejanja.
Upnik je v okviru postavljenega roka plačal takso za predlog za izvršbo. Torej je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo 4. odst. 40. člena ZIZ.
Obresti kot postranska terjatev se ne upoštevajo pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta, tudi če tožnik v tožbi za čas od zapadlosti do vložitve tožbe že izračuna njihovo višino in poleg glavne terjatve iztožuje že izračunan znesek zamudnih obresti.
Načeloma ne gre za nezakonito uporabo stanovanja v smislu 58. čl. SZ, če ga uporablja oseba, ki se je vselila nezakonito v času veljavnosti ZSR, v stanovanju živela več kot dve leti in pred uveljavitvijo SZ izselitev ni bila več dopustna.
odstop od najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev nepremičnin
V skladu z 28. členom ZPSPP lahko najemodajalec odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovne stavbe oziroma prostora ob vsakem času, torej ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema, v primeru, če je najemnik v zamudi s plačilom najemnine dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil. To lahko stori tudi v primeru, da je najemna pogodba sklenjena za določen čas.
ZPSPP člen 28, 29, 29/2, 28, 29, 29/2. ZOR člen 17, 148, 148/1, 262, 262/1, 17, 148, 148/1, 262, 262/1.
pogodba - poslovni prostor - raba stvari
Prvostopno sodišče je najprej ugotovilo, da je "tožeča stranka z drugotoženo stranko sklenila pogodbo o uporabi poslovnega prostora, iz katere je razvidno, da bo te prostore uporabljala prvotožena stranka, ki je v lasti drugotožene stranke". V konkretnem najemnem razmerju bi izpraznitev poslovnega prostora tožeča stranka mogla zahtevati tako od prvotoženke, kot pogodbene uporabnice poslovnega prostora, kot tudi od drugotoženca, kot pogodbenega zavezanca. Materialnopravno je obsodba obeh na izpraznitev poslovnega prostora (v zvezi z uveljavljanjem ugovora pasivne legitimacije prvotoženke) pravilna. Po določbi 28. člena ZPSPP zadošča eden od dveh (alternativno) naštetih načinov protipogodbene rabe za prenehanje najemnega razmerja in izpraznitveni zahtevek.
ZGD člen 394, 394/1. ZIZ člen 15, 15. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 35, 35/2, 27, 27/4, 27/5, 35, 35/2.
izbris iz sodnega registra - izvršba
Ena od pravnih posledic izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije je tudi fikcija, da so družbeniki podali izjavo iz 1. odst. 394. člena ZGD (4. odst. 27. člena ZFPPod). S tem je tako (po zakonu) vzpostavljena odgovornost družbenikov za plačilo vseh preostalih obveznosti družbe (5. odst. 27. člena ZFPPod).
Dolžnik ne zatrjuje (enostranskega) pobota (in s tem prenehanja svoje obveznosti), ampak le, da je pobot predlagal, o čemer pa ni predložil nobenega dokaza.
Če je tožnik - policist - v času začasne napotitve prebival doma oz. se je vsakodnevno od svojega doma vozil na delovno mesto, na katero je bil začasno razporejen, ni upravičen do dnevnice oz. razlike med terenskim dodatkom in dnevnico, ker mu pripada dnevnica le v primeru, če v času začasne napotitve prebiva izven kraja stalnega prebivališča.