ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2, 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1, 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Spor s področja zdravstvenega zavarovanja v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem je sicer lahko premoženjskopravni; vendar ga zgolj to še ne uvršča pod pristojnost t.i. rednih sodišč po splošnem kriteriju iz določb 30. oz. 32. člena ZPP (glej tudi 1. člen istega zakona), temveč je treba upoštevati specialno določbo druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, po kateri je za take spore vselej pristojno socialno sodišče oz. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrnilo predlog zagovornice obtoženca, naj se neposredno zasliši izvedenec daktiloskopske stroke, saj sta pred danim predlogom obtoženec in njegova zagovornica strinjala, da se mnenje izvedenca prebere, saj nanj nista imela nikakršnih pripomb ter je zagovornica celo pripomnila, da je mnenje popolno in izčrpno. Ker tako ni podana zatrjevana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz II. odst.
371. čl. ZKP je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
Sodnega izvršitelja določi sodišče s sklepom, s katerim določi tudi višino predujma, ki ga mora za njegove stroške založiti upnik (2. odst. 38. čl. ZIZ). Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je treba razlagati širše, saj ni nujno, da se takoj s prvim sklepom določijo obroki za celotne predvidene stroške izvršitelja, ki morda glede na potek izvršbe sploh ne bodo nastali.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - obrazložitev sodbe
Na priloženem kontnem listu je zapisano ime (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti.
Na listine, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka, sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo, saj za oceno teh listin ni imelo podlage v trditvah tožene stranke. Zato je neutemeljen očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu. Kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP (1977) je namreč podana le v primeru, da gre za nasprotje med razlogi sodbe in tistimi listinami, na katere sodišče opre svojo odločitev.
1. Nasproti upnikom in dolžnikom prejšnjih občin (oz. njihovih pravnih prednikov) je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine (oz. njenih pravnih prednikov). Vsaka od solidarnih dolžnic je odgovorna upniku za celotno obveznost, tako da upnik lahko zahteva izpolnitev od katerekoli izmed novonastalih občin - solidarnih dolžnic. 2. Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti. Takšne primere SZ izrecno našteva v določbi 129. člena - npr. če je stanovanje, ki ga upravičenec želi odkupiti, predvideno za rušenje ali teče celovita prenova... Po izrecni določbi 3. odstavka 129. člena SZ je z omenjenimi primeri izenačena situacija, ko je bila na stanovanju, namenjenem osebam za opravljanje službene dolžnosti dodeljena stanovanjska pravica.
Če je tožena stranka pred začetkom motenjske pravde prodala nepremičnino, ki je predmet posestnega spora, je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, saj vzpostavitev prejšnjega stanja posesti v obsegu, kot ga zahteva tožnik ni več možna.
Sodišče naloži, naj priči povrne stroške, tisti stranki, ki je njeno zaslišanje predlagala. Stranka pa glede na uspeh v pravdi lahko zahteva povrnitev teh stroškov od nasprotne stranke.
Tožba zoper toženo stranko je bila potrebna, kar je v obravnavani zadevi bistveni kriterij za odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov postopka toženi stranki.
ZOR člen 277, 277/1, 324, 324/2, 277, 277/1, 324, 324/2.
zakonite zamudne obresti
Za presojo začetka teka zakonitih zamudnih obresti od glavnice je odločilno, kdaj je tožena stranka prišla s plačilom v zamudo (2. pdst. 324. čl. ZOR).
ZPP člen 187, 187/2, 187, 187/2. ZIP člen 5, 5/1, 5, 5/1.
nedopustnost izvršbe
Napotitveni sklep izvršilnega sodišča namreč predstavlja procesno predpostavko, ki mora biti izpolnjena, sicer tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kakršno brez napotitvenega sklepa vlaga tožnik, ni dovoljena, kot popolnoma pravilno razloguje tudi prvostopno sodišče. Prav tako ima prav, ko zaključi, da se v primeru vložitve takšne tožbe, kot je obravnavana, ugotovitveni interes oziroma pravno korist v pomenu 2. odst. 187. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP/77) lahko izkaže izključno z napotitvenim sklepom izvršilnega sodišča po 1. odst. 54. člena ZIP. Zatrjevani tožnikov interes je, pravno gledano, lahko le dejanski, ne pa pravni v pomenu 2. odst. 187. člena ZPP/77.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC00789
KZ člen 145. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.
Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.
Če obdolženec šele v pritožbi prizna storitev očitanega kaznivega dejanja in šele v pritožbi razkrije identiteto sostorilcev, v postopku na 1. stopnji pa je ves čas zanikal udeležbo pri očitni goljufiji in je kot sostorilca navedel izmišljeno osebo, takšno priznanje ne more pomeniti olajševalne okoliščine, ker ni z ničemer pripomoglo k boljši ugotovitvi dejanskega stanja in k skrajšanju kazenskega postopka na 1. stopnji.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - delovni invalid
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko izpodbijane odločbe o prehodu delavca - invalida k drugemu delodajalcu ni presojalo na podlagi določb 140. čl. ZPIZ, ki določa, da mora delodajalec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo (torej delovnemu invalidu II. in III. kategorije) zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca zanj nima dela. Zmotno je štelo, da bi tožena stranka morala izvesti postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.