ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
stečajni postopek - dolžnik - začetek stečajnega postopka
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za izpodbijanje pravnih dejanj svojega dolžnika mora tožnik (upnik) dokazati, da je njegova terjatev zapadla v plačilo. Izvršilni naslov ni potreben. Tudi ni relevantno, kdaj je terjatev nastala.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - ustavitev izvršbe
Dolžnik po sklepu o izvršbi opr. št. Ig 98/00387 z dne 29.06.1998, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, je namreč družba X d.o.o. Upnik je v predlogu za izvršbo popravil naziv dolžnika v X d.n.o, vendar pa tega v izvršilnem postopku ne more več storiti.
1. Nasproti upnikom in dolžnikom prejšnjih občin (oz. njihovih pravnih prednikov) je vsaka od novoustanovljenih občin, pravnih naslednic prejšnje občine, solidarno odgovorna za obveznosti prejšnje občine (oz. njenih pravnih prednikov). Vsaka od solidarnih dolžnic je odgovorna upniku za celotno obveznost, tako da upnik lahko zahteva izpolnitev od katerekoli izmed novonastalih občin - solidarnih dolžnic. 2. Prodaja drugega primernega stanovanja po privatizacijskih pogojih SZ je vezana na obveznost tistega, ki mora prodati določeno stanovanje, pa tega zaradi v zakonu določenih razlogov ne more storiti. Takšne primere SZ izrecno našteva v določbi 129. člena - npr. če je stanovanje, ki ga upravičenec želi odkupiti, predvideno za rušenje ali teče celovita prenova... Po izrecni določbi 3. odstavka 129. člena SZ je z omenjenimi primeri izenačena situacija, ko je bila na stanovanju, namenjenem osebam za opravljanje službene dolžnosti dodeljena stanovanjska pravica.
Odpoved najemne pogodbe je posel rednega upravljanja stvari, zato je za takšno odpoved potrebno soglasje solastnikov, katerih delih sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti.
Tožba zoper toženo stranko je bila potrebna, kar je v obravnavani zadevi bistveni kriterij za odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov postopka toženi stranki.
Stranka je upravičena do tistih stroškov, ki so bili za pravdo potrebni. Tako je upravičena tudi do povrnitve izgubljenega zaslužka, vendar le za čas, ko zaradi pravde ni mogla biti na delu.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodbe
Če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe še vedno dvomi v dokazanost alibija, zaradi katerega je izdalo oprostilno sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. čl. ZKP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - delovni invalid
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko izpodbijane odločbe o prehodu delavca - invalida k drugemu delodajalcu ni presojalo na podlagi določb 140. čl. ZPIZ, ki določa, da mora delodajalec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo (torej delovnemu invalidu II. in III. kategorije) zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca zanj nima dela. Zmotno je štelo, da bi tožena stranka morala izvesti postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
Tudi škodo, ki jo je povzročila neodgovorna oseba, je ta dolžan deloma ali v celoti povrnti, če to terja pravičnost, zlasti upoštevajoč gmotno stanje oškodovalca in oškodovanca.
ZZKat člen 31, 33, 31, 33. ZZK člen 24, 86, 95, 24, 86, 95.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.
Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti".
Če obdolženec šele v pritožbi prizna storitev očitanega kaznivega dejanja in šele v pritožbi razkrije identiteto sostorilcev, v postopku na 1. stopnji pa je ves čas zanikal udeležbo pri očitni goljufiji in je kot sostorilca navedel izmišljeno osebo, takšno priznanje ne more pomeniti olajševalne okoliščine, ker ni z ničemer pripomoglo k boljši ugotovitvi dejanskega stanja in k skrajšanju kazenskega postopka na 1. stopnji.
Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.
Tudi za posest posrednega posestnika mora biti kot nujni pogoj izkazano izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo (s strani neposrednega posestnika) - tin to neodvisno od veljavnosti pravnega posla. Posredni posestnik lahko namreč črpa svojo posredno posest le iz izvrševanja dejanske oblasti neposrednega posestnika nad stvarjo. Če dejanske oblasti t.i. neposredni posestnik ne izvršuje, potem tudi posredne posesti ("viseče" same zase) ne more biti kljub veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je prišlo do prehoda dejanske oblasti nad stvarjo na neposrednega posestnika, ki to več ni.