Iz določbe 3. odstavka 20. člena SZ izhaja, da je na prodajalcu dokazno breme, da dokaže, da je predkupni upravičenec izvedel za pogodbo več kot 30 dni pred tem, ko je vložil tožbo.
Podlaga za priposestvovanje stvarne služnosti voženj po služečem zemljšču so le vožnje lastnika gospodujočega zemljišča oz. vožnje v njegovem imenu za potrebe tega zemljišča ne pa vožnje tretje osebe, ki na zatrjevano gospodujoče zemljšče vozi za svoje osebne potrebe.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
Tudi za posest posrednega posestnika mora biti kot nujni pogoj izkazano izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo (s strani neposrednega posestnika) - tin to neodvisno od veljavnosti pravnega posla. Posredni posestnik lahko namreč črpa svojo posredno posest le iz izvrševanja dejanske oblasti neposrednega posestnika nad stvarjo. Če dejanske oblasti t.i. neposredni posestnik ne izvršuje, potem tudi posredne posesti ("viseče" same zase) ne more biti kljub veljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je prišlo do prehoda dejanske oblasti nad stvarjo na neposrednega posestnika, ki to več ni.
ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za izpodbijanje pravnih dejanj svojega dolžnika mora tožnik (upnik) dokazati, da je njegova terjatev zapadla v plačilo. Izvršilni naslov ni potreben. Tudi ni relevantno, kdaj je terjatev nastala.
ZZKat člen 31, 33, 31, 33. ZZK člen 24, 86, 95, 24, 86, 95.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.
Če je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče ne zagreši nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče sodbo potrdi.
Procesne obresti so le v sodni praksi udomačen izraz za obresti, ki na podlagi drugega odstavka 279. člena ZOR tečejo po vložitvi zahtevka na plačilo neplačanih obresti tudi v času trajanja pravdnega postopka vse do njihovega poplačila. Višina obrestne mere s citiranim določilom ni opredeljena. To mora opredeliti upnik v svojem zahtevku. Ker tega ni storil, je ostal njegov zahtevek na plačilo "procesnih obresti" nerazumljiv. Prvostopno sodišče je bilo zato dolžno postopati skladno s 109. členom ZPP in tožnika pozvati k popravi tožbe tako, da opredeli obrestno mero zahtevanih "procesnih obresti".
Odpoved najemne pogodbe je posel rednega upravljanja stvari, zato je za takšno odpoved potrebno soglasje solastnikov, katerih delih sestavljajo skupaj več kot polovico njene vrednosti.
Zahtevek na ugotovitev, da denarna sredstva na računu predstavljajo skupno premoženje, ni istoveten z zahtevkom, da je 1000 DEM na tem računu posebno premoženje zakonca. Zato gre v danem primeru za spremembo tožbe ter je potrebno ravnati po pravilih ZPP (190 - 192 člen ZPP/77).
Tožnik mora navajati dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Če je ugovarjal, da je terjatev zastarala, v pritožbi pa meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo datuma njene zapadlosti, bi moral navesti datum, ki ga sam šteje za datum zapadlosti.
Ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi, prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki rešitvi komisije odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Določba 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ (o omejitvah izvršbe na 2/3 plače) z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 ni bila razveljavljena niti ni bilo zadržano njeno izvajanje. Zato se ta določba uporablja še naprej oziroma vse dotlej, dokler zakonodajalec njene vsebine ne uskladi z zahtevami iz odločbe ustavnega sodišča.
ZPP člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 64, 64.
obnova postopka - nova dejstva
Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
RTV naročnina - legitimacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vprašanje stvarno pravne legitimacije se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Če toženec ugovarja stvarnopravno legitimacijo, sodišče pa ugodi tobženemu zahtevku, je sodišče dolžno navesti razloge o zavrnitvi toženčevega ugovora. Pomanjkanje razlogov o tem, predstavljajo bistveno kršitev določb postopka.