prehod delavcev k drugemu delodajalcu - delovni invalid
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko izpodbijane odločbe o prehodu delavca - invalida k drugemu delodajalcu ni presojalo na podlagi določb 140. čl. ZPIZ, ki določa, da mora delodajalec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo (torej delovnemu invalidu II. in III. kategorije) zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca zanj nima dela. Zmotno je štelo, da bi tožena stranka morala izvesti postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodbe
Če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe še vedno dvomi v dokazanost alibija, zaradi katerega je izdalo oprostilno sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. čl. ZKP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC00789
KZ člen 145. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.
lastninska tožba - rei vindicatio - pasivna legitimacija
Po določbi 70. člena ZTLR ima posest vsak, kdor ima neposredno dejansko oblast nad stvarjo (neposredni posestnik) in tudi tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo preko koga drugega (posredni posestnik). Vendar je v teoriji uveljavljeno stališče, da je cilj tožbe na vrnitev stvari prenos neposredne posesti nad stvarjo na lastnika stvari. V izpodbijani sodbi zastopano stališče, da je z lastninsko tožbo v primeru obstoja posredne posesti lahko tožen le posredni, ne pa tudi neposredni posestnik, pa bi vodilo do sklepa, da ima neposredni posestnik zoper tistega, ki ga kot lastnik toži na vrnitev stvari, v primeru obstoja posredne posesti, ugovor pasivne legitimacije. Navedeno pa je z gledišča varstva lastninske pravice v nasprotju z določbo 1. odst. 37. člena ZTLR, ki lastnika pri vložitvi tožbe v tej smeri ne omejuje.
Izrecnega soglasja predlagatelja o obsegu in delitvi premičnin zapisnik o naroku ne vsebuje. Pri odločanju v postopku za delitev skupnega premoženja pa je sodišče vezano ne le na predloge udeležencev postopka, pač pa tudi na materialnopravna določila členov 118 do 130 ZNP.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da sta se direktorja obeh družb dogovorila, da bo zaradi nastalih likvidnostnih težav, dolžnik lahko poravnal dolg v več obrokih do konca leta 1999. Trdil je tudi, da se je dogovora držal in da je vplačal obrok v višini 100.000,00 SIT, ter tako poravnal del dolga. V zvezi z zatrjevanim dogovorom je dolžnik predlagal dokaz z zaslišanjem direktorjev, glede delnega plačila pa je predložil potrdilo o plačilu 100.000,00 SIT. Ker iz ugovornih trditev izhaja, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, dolžnik pa je v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču predložil tudi ustrezen dokaz (zaslišanje direktorjev strank), je ugovor obrazložen.
ZIZ člen 15, 38, 38/1, 38/2, 15, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
predujem - nedovoljena pritožba
Zoper sklep o določitvi višine predujma za stroške izvršitelja dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je zato njegova pritožba zoper tak sklep nedovoljena.
Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.
Tudi škodo, ki jo je povzročila neodgovorna oseba, je ta dolžan deloma ali v celoti povrnti, če to terja pravičnost, zlasti upoštevajoč gmotno stanje oškodovalca in oškodovanca.
ZPPSL člen 99, 99/1, 100, 100/1, 99, 99/1, 100, 100/1.
stečajni postopek - dolžnik - začetek stečajnega postopka
Če stečajni dolžnik nima premoženja (ali je to neznatno), tako da ni moč pričakovati, da bi zadostovalo za poplačilo stroškov stečajnega postopka in da bi tako sploh bila oblikovana razdelitvena masa, do sorazmernega poplačila terjatev ne more priti. V takšni situaciji prijava terjatev ne bi imela nobenega smisla, stroški v zvezi s tem opravilom pa bi bili zaman.
Sodišče naloži, naj priči povrne stroške, tisti stranki, ki je njeno zaslišanje predlagala. Stranka pa glede na uspeh v pravdi lahko zahteva povrnitev teh stroškov od nasprotne stranke.
Če tožena stranka med pravdo izpolni glavno terjatev tožeči stranki, tožeča stranka pa tožbo glede te terjatve umakne in vztraja pri povrnitvi pravdnih stroškov, se ti odmerijo po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP v breme tožene stranke.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - obrazložitev sodbe
Na priloženem kontnem listu je zapisano ime (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti.
ugovor dolžnika - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je v skladu z določbo 2. tč. 17. člena ZIZ izvršilni naslov in se zato izvršilno sodišče z njegovo vsebino oz. pravilnostjo več ne more ukvarjati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - ustavitev izvršbe
Dolžnik po sklepu o izvršbi opr. št. Ig 98/00387 z dne 29.06.1998, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, je namreč družba X d.o.o. Upnik je v predlogu za izvršbo popravil naziv dolžnika v X d.n.o, vendar pa tega v izvršilnem postopku ne more več storiti.
Iz določbe 3. odstavka 20. člena SZ izhaja, da je na prodajalcu dokazno breme, da dokaže, da je predkupni upravičenec izvedel za pogodbo več kot 30 dni pred tem, ko je vložil tožbo.
Podlaga za priposestvovanje stvarne služnosti voženj po služečem zemljšču so le vožnje lastnika gospodujočega zemljišča oz. vožnje v njegovem imenu za potrebe tega zemljišča ne pa vožnje tretje osebe, ki na zatrjevano gospodujoče zemljšče vozi za svoje osebne potrebe.