ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - obrazložitev sodbe
Na priloženem kontnem listu je zapisano ime (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti.
pogodba o posredovanju - pogodba o posredovanju - sklepčnost tožbe
V 2. odstavku 7. člena Pogodbe o posredovanju sta se tožeča stranka kot posrednik in tožena stranka kot naročnik dogovorili, da se v primeru, če v teku realizacije prodaje oziroma nakupa naročnik s pisno izjavo odstopi od pogodbe, naročnik zaveže posredniku povrniti vse nastale stroške in dvojno provizijo. Tožeča stranka, temelječa svoj tožbeni zahtevek na 2. odstavku 7. člena pogodbe tako ni niti zatrjevala, še manj dokazala vseh pravno relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala uveljavljani tožbeni zahtevek. Ker njen tožbeni zahtevek ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi (kot rečeno ni niti zatrjevala, da je tožena stranka s pisno izjavo odstopila od pogodbe in preklicala naročilo, kar je bilo pogoj za uveljavljeno sankcijo plačila dvojne provizije), je njena tožba nesklepčna.
ZZKat člen 31, 33, 31, 33. ZZK člen 24, 86, 95, 24, 86, 95.
vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Gre le za zakonito ravnanje geodetskega organa v skladu s katastrskimi predpisi, ne pa za prikrito razpolaganje z nepremičnino, obremenjeno z zastavno pravico, ki bi imela namen prikrajšati zastavnega upnika.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - ustavitev izvršbe
Dolžnik po sklepu o izvršbi opr. št. Ig 98/00387 z dne 29.06.1998, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, je namreč družba X d.o.o. Upnik je v predlogu za izvršbo popravil naziv dolžnika v X d.n.o, vendar pa tega v izvršilnem postopku ne more več storiti.
Na listine, na katere se v pritožbi sklicuje tožena stranka, sodišče prve stopnje svoje odločitve ni oprlo, saj za oceno teh listin ni imelo podlage v trditvah tožene stranke. Zato je neutemeljen očitek, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu. Kršitev iz 13. točke 2. odst. 354. člena ZPP (1977) je namreč podana le v primeru, da gre za nasprotje med razlogi sodbe in tistimi listinami, na katere sodišče opre svojo odločitev.
ZIZ člen 15, 38, 38/1, 38/2, 15, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
predujem - nedovoljena pritožba
Zoper sklep o določitvi višine predujma za stroške izvršitelja dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je zato njegova pritožba zoper tak sklep nedovoljena.
Tožnik mora navajati dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Če je ugovarjal, da je terjatev zastarala, v pritožbi pa meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo datuma njene zapadlosti, bi moral navesti datum, ki ga sam šteje za datum zapadlosti.
Izrecnega soglasja predlagatelja o obsegu in delitvi premičnin zapisnik o naroku ne vsebuje. Pri odločanju v postopku za delitev skupnega premoženja pa je sodišče vezano ne le na predloge udeležencev postopka, pač pa tudi na materialnopravna določila členov 118 do 130 ZNP.
V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnika stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena ZTLR odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.
Dejstvo, da bo na spornem delu zemljišča rasel plevel ne predstavlja večje škode, kot je škoda, ki bi nastala tožniku ob toženčevih (že izkazanih nameravanih) posegih na zemljišču.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel, da sta se direktorja obeh družb dogovorila, da bo zaradi nastalih likvidnostnih težav, dolžnik lahko poravnal dolg v več obrokih do konca leta 1999. Trdil je tudi, da se je dogovora držal in da je vplačal obrok v višini 100.000,00 SIT, ter tako poravnal del dolga. V zvezi z zatrjevanim dogovorom je dolžnik predlagal dokaz z zaslišanjem direktorjev, glede delnega plačila pa je predložil potrdilo o plačilu 100.000,00 SIT. Ker iz ugovornih trditev izhaja, da je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel, dolžnik pa je v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču predložil tudi ustrezen dokaz (zaslišanje direktorjev strank), je ugovor obrazložen.
Beseda "je trmast" ne vsebuje objektivnega pogoja za razžalitev, čeprav je zasebni tožilec zatrjeval osebno prizadetost in ponižanje. Zato kaznivo dejanje razžalitve po 1. odst. 169. čl. KZ ni moglo biti storjeno.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - stroški
Pogrebni stroški in stroški postavitve spomenika so dolg zapuščine, saj gre za obveznosti, ki so nastale šele po uvedbi dedovanja. ZD o dolgovih zapuščine ne govori. Uporabljajo se pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika.
Če tožena stranka med pravdo izpolni glavno terjatev tožeči stranki, tožeča stranka pa tožbo glede te terjatve umakne in vztraja pri povrnitvi pravdnih stroškov, se ti odmerijo po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP v breme tožene stranke.
Stranka je upravičena do tistih stroškov, ki so bili za pravdo potrebni. Tako je upravičena tudi do povrnitve izgubljenega zaslužka, vendar le za čas, ko zaradi pravde ni mogla biti na delu.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodbe
Če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe še vedno dvomi v dokazanost alibija, zaradi katerega je izdalo oprostilno sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. čl. ZKP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2, 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1, 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Spor s področja zdravstvenega zavarovanja v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem je sicer lahko premoženjskopravni; vendar ga zgolj to še ne uvršča pod pristojnost t.i. rednih sodišč po splošnem kriteriju iz določb 30. oz. 32. člena ZPP (glej tudi 1. člen istega zakona), temveč je treba upoštevati specialno določbo druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, po kateri je za take spore vselej pristojno socialno sodišče oz. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.