Dejstvo, da bo na spornem delu zemljišča rasel plevel ne predstavlja večje škode, kot je škoda, ki bi nastala tožniku ob toženčevih (že izkazanih nameravanih) posegih na zemljišču.
Beseda "je trmast" ne vsebuje objektivnega pogoja za razžalitev, čeprav je zasebni tožilec zatrjeval osebno prizadetost in ponižanje. Zato kaznivo dejanje razžalitve po 1. odst. 169. čl. KZ ni moglo biti storjeno.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - stroški
Pogrebni stroški in stroški postavitve spomenika so dolg zapuščine, saj gre za obveznosti, ki so nastale šele po uvedbi dedovanja. ZD o dolgovih zapuščine ne govori. Uporabljajo se pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
RTV naročnina - legitimacija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vprašanje stvarno pravne legitimacije se nanaša na utemeljenost tožbenega zahtevka. Če toženec ugovarja stvarnopravno legitimacijo, sodišče pa ugodi tobženemu zahtevku, je sodišče dolžno navesti razloge o zavrnitvi toženčevega ugovora. Pomanjkanje razlogov o tem, predstavljajo bistveno kršitev določb postopka.
Stranka je upravičena do tistih stroškov, ki so bili za pravdo potrebni. Tako je upravičena tudi do povrnitve izgubljenega zaslužka, vendar le za čas, ko zaradi pravde ni mogla biti na delu.
Če tožena stranka med pravdo izpolni glavno terjatev tožeči stranki, tožeča stranka pa tožbo glede te terjatve umakne in vztraja pri povrnitvi pravdnih stroškov, se ti odmerijo po določbi 1. odstavka 158. člena ZPP v breme tožene stranke.
Iz določbe 3. odstavka 20. člena SZ izhaja, da je na prodajalcu dokazno breme, da dokaže, da je predkupni upravičenec izvedel za pogodbo več kot 30 dni pred tem, ko je vložil tožbo.
Podlaga za priposestvovanje stvarne služnosti voženj po služečem zemljšču so le vožnje lastnika gospodujočega zemljišča oz. vožnje v njegovem imenu za potrebe tega zemljišča ne pa vožnje tretje osebe, ki na zatrjevano gospodujoče zemljšče vozi za svoje osebne potrebe.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - obrazložitev ugovora - ustavitev izvršbe
Dolžnik po sklepu o izvršbi opr. št. Ig 98/00387 z dne 29.06.1998, ki v tem postopku predstavlja izvršilni naslov, je namreč družba X d.o.o. Upnik je v predlogu za izvršbo popravil naziv dolžnika v X d.n.o, vendar pa tega v izvršilnem postopku ne more več storiti.
Če je tožena stranka pred začetkom motenjske pravde prodala nepremičnino, ki je predmet posestnega spora, je potrebno zavrniti tožbeni zahtevek, saj vzpostavitev prejšnjega stanja posesti v obsegu, kot ga zahteva tožnik ni več možna.
Z izročilno pogodbo je bila v korist toženkinega brata dogovorjena dosmrtna pravica uživanja, v smislu pravnega pravila 509. in naslednjih paragrafov ODZ. Gre za služnost užitka, ki je stvarna pravica rabiti in uživati tujo stvar brez vsake omejitve, toda tako, da se ohrani substanca. Ta stvarna pravica imetniku daje upravičenje, da nepremičnino last tožnika neomejeno uporablja. Ugotovljene toženkine pomoči bratu zato ni mogoče opredeliti za poseg v tožnikovo lastninsko pravico.
Prenehanje pooblastila pred sodiščem učinkuje šele od takrat, ko je sodišče o prenehanju obveščeno. Ker je pooblaščenka (odvetnica) sklep o izvršbi prejela 10.5.2000, sodišče pa je 11.5.2000 obvestila o prenehanju odvetniške službe, je ugovor, ki ga je 5.6.2000 volžil nov pooblaščenec stranke, prepozen. Prenehanje odvetniške službe ne pomeni prenehanja pooblastila, ampak le zoženje pooblastil od tistih, določenih v 95. čl., na tista, določena v 86. in sledečih čl. ZPP.
prehod delavcev k drugemu delodajalcu - delovni invalid
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko izpodbijane odločbe o prehodu delavca - invalida k drugemu delodajalcu ni presojalo na podlagi določb 140. čl. ZPIZ, ki določa, da mora delodajalec v sodelovanju z zavodom za zaposlovanje zavarovancu s preostalo delovno zmožnostjo (torej delovnemu invalidu II. in III. kategorije) zagotoviti ustrezno delo v drugi organizaciji oz. pri delodajalcu, če zaradi narave dejavnosti, organizacije dela in glede na preostalo delovno zmožnost zavarovanca zanj nima dela. Zmotno je štelo, da bi tožena stranka morala izvesti postopek ugotavljanja trajno presežnih delavcev.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
nasprotje med razlogi sodbe
Če sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe še vedno dvomi v dokazanost alibija, zaradi katerega je izdalo oprostilno sodbo, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki I. odst. 371. čl. ZKP, ki se upošteva po uradni dolžnosti.