Sodbo zaradi izostanka izda sodišče, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji. Iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja se tovrstna sodba ne more izpodbijati.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev - obrazložitev sodbe
Na priloženem kontnem listu je zapisano ime (enako na obračunu obresti), ne pa firma tožene stranke. Zakaj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se kontni izpis in obračun obresti nanaša na toženo stranko, iz razlogov ni razvidno. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77, ker tega odločilnega razloga izpodbijane sodbe ni moč preizkusiti.
ZIZ člen 15, 38, 38/1, 38/2, 15, 38, 38/1, 38/2. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
predujem - nedovoljena pritožba
Zoper sklep o določitvi višine predujma za stroške izvršitelja dolžnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je zato njegova pritožba zoper tak sklep nedovoljena.
ZOR člen 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284, 280, 280/1, 281, 281/1, 281/3, 281/4, 283, 283/2, 284.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Za izpodbijanje pravnih dejanj svojega dolžnika mora tožnik (upnik) dokazati, da je njegova terjatev zapadla v plačilo. Izvršilni naslov ni potreben. Tudi ni relevantno, kdaj je terjatev nastala.
ZIZ člen 102, 102/1, 102/1-1, 102, 102/1, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Določba 1. točke 1. odstavka 102. člena ZIZ (o omejitvah izvršbe na 2/3 plače) z odločbo Ustavnega sodišča z dne 21.1.1999 ni bila razveljavljena niti ni bilo zadržano njeno izvajanje. Zato se ta določba uporablja še naprej oziroma vse dotlej, dokler zakonodajalec njene vsebine ne uskladi z zahtevami iz odločbe ustavnega sodišča.
Tožnik mora navajati dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore. Če je ugovarjal, da je terjatev zastarala, v pritožbi pa meni, da sodišče ni pravilno ugotovilo datuma njene zapadlosti, bi moral navesti datum, ki ga sam šteje za datum zapadlosti.
Tožba zoper toženo stranko je bila potrebna, kar je v obravnavani zadevi bistveni kriterij za odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov postopka toženi stranki.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSC00789
KZ člen 145. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372/1, 358, 358/1, 372, 372/1.
opis kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti
Krivdorek, da je obdolženec ogrozil varnost oškodovanca z resno grožnjo, da bo napadel njegovo telo (pravni stavek) s tem, da mu je grozil z baseball palico, s čemer naj bi storil kaznivo dejanje po čl. 145 KZ, nima vseh znakov kaznivega dejanja ogrožanja, saj grožnja ni opisana in se tako ne da preizkusiti niti resnost te grožnje niti usmerjenost na življenje in telo. Pritožbeno sodišče je moralo ob takšnem opisu dejanja na podlagi čl. 358 tč. 1 ZKP izreči oprostilno sodbo.
ugovor dolžnika - ugovorni razlogi - izvršilni naslov
Seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda pristojni davčni organ, je v skladu z določbo 2. tč. 17. člena ZIZ izvršilni naslov in se zato izvršilno sodišče z njegovo vsebino oz. pravilnostjo več ne more ukvarjati.
ZDSS člen 5, 5/1, 5/1-2, 5, 5/1, 5/1-2. ZPP člen 1, 30, 30/1, 32, 32/1, 1, 30, 30/1, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Spor s področja zdravstvenega zavarovanja v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem je sicer lahko premoženjskopravni; vendar ga zgolj to še ne uvršča pod pristojnost t.i. rednih sodišč po splošnem kriteriju iz določb 30. oz. 32. člena ZPP (glej tudi 1. člen istega zakona), temveč je treba upoštevati specialno določbo druge alinee 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS, po kateri je za take spore vselej pristojno socialno sodišče oz. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
Sodnega izvršitelja določi sodišče s sklepom, s katerim določi tudi višino predujma, ki ga mora za njegove stroške založiti upnik (2. odst. 38. čl. ZIZ). Zoper tak sklep je dovoljena pritožba.
11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom je treba razlagati širše, saj ni nujno, da se takoj s prvim sklepom določijo obroki za celotne predvidene stroške izvršitelja, ki morda glede na potek izvršbe sploh ne bodo nastali.
pogodba o posredovanju - pogodba o posredovanju - sklepčnost tožbe
V 2. odstavku 7. člena Pogodbe o posredovanju sta se tožeča stranka kot posrednik in tožena stranka kot naročnik dogovorili, da se v primeru, če v teku realizacije prodaje oziroma nakupa naročnik s pisno izjavo odstopi od pogodbe, naročnik zaveže posredniku povrniti vse nastale stroške in dvojno provizijo. Tožeča stranka, temelječa svoj tožbeni zahtevek na 2. odstavku 7. člena pogodbe tako ni niti zatrjevala, še manj dokazala vseh pravno relevantnih dejstev, ki bi utemeljevala uveljavljani tožbeni zahtevek. Ker njen tožbeni zahtevek ne izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi (kot rečeno ni niti zatrjevala, da je tožena stranka s pisno izjavo odstopila od pogodbe in preklicala naročilo, kar je bilo pogoj za uveljavljeno sankcijo plačila dvojne provizije), je njena tožba nesklepčna.
ZPP člen 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6, 421, 421-9, 422, 422/2, 423, 423/1, 423/1-6. ZNP člen 37, 37. ZDen člen 64, 64.
obnova postopka - nova dejstva
Vsa dejstva in dokazi, ki jih kot nove v predlogu za obnovo postopka zatrjuje in predlaga predlagateljica, se tičejo listin, ki jih je predlagateljica po svojem pooblaščencu že predložila upravnemu organu že leta 1993, to pa niso take listine, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla navajati ali predložiti v prejšnjem postopku.
Iz določbe 3. odstavka 20. člena SZ izhaja, da je na prodajalcu dokazno breme, da dokaže, da je predkupni upravičenec izvedel za pogodbo več kot 30 dni pred tem, ko je vložil tožbo.
Podlaga za priposestvovanje stvarne služnosti voženj po služečem zemljšču so le vožnje lastnika gospodujočega zemljišča oz. vožnje v njegovem imenu za potrebe tega zemljišča ne pa vožnje tretje osebe, ki na zatrjevano gospodujoče zemljšče vozi za svoje osebne potrebe.
Okoliščina, da tožena stranka ni dokazala dogovora, na katerega se sklicuje, ni razlog za ugotovitev, da je bil dosežen takšen dogovor, kot ga zatrjuje tožeča stranka. Takšno izhodišče bi pomenilo, da je dokazno breme obrnjeno. To pa za konkretni primer ne drži. Tožeča stranka je tista, ki mora dokazati, da je bil dogovor o ceni posameznega, naknadno naročenega prevoza na ozemlju Slovenije takšen, da je njen zahtevek v tem delu v celoti utemeljen. CMR konvencija obrestne mere ne določa, denarni dolg pa je prinosnina, zaradi česar je treba šteti, da so učinki zamude za tožečo stranko nastopili na ozemlju Italije. Posebne okoliščine torej govorijo v prid stališču, da se uporabi italijansko pravo. Fotokopije italijanskega civilnega zakonika in Dekretov ministra za zaklad, za proračun in za gospodarsko načrtovanje, ki jih je v spis predložila tožeča stranka, niso zadostna dokazila o vsebini tujega prava o višini obrestne mere.
V določbah SZ ni opore za materialnopravno naziranje prvega sodišča o solidarni obveznosti solastnikov stanovanj za stroške, ki v smislu 33. člena SZ bremenijo lastnika stanovanj. Po zadnjem odstavku 15. člena ZTLR odgovarjajo solastniki za obveznosti v sorazmerju z velikostjo svojega solastninskega deleža.