Petnajst dnevni rok za uveljavljanje v stečajnem postopku prerekane terjatve s tožbo pred sodiščem (1. odstavek 144. člena ZPPSL) je procesna predpostavka za dopustnost tožbe.
Če ima stranka v pravdi pooblaščenca, se vabilo na narok za glavno obravnavo vroči njemu; če pooblaščenec stranko prepozno obvesti o naroku, to ni ovira, da narok ne bi mogel biti opravljen v odsotnosti stranke.
Okoliščine, da je stranka poskusila vstopiti v kletne prostore (kjer je bila razpravna dvorana) po sicer obstoječem dohodu, kjer pa je bil prehod v klet zaprt in je morala nato vstopiti v klet po drugi strani, kažejo na opravičljiv razlog za zamudo naroka.
ZPP člen 116, 116/1, 137, 137/1, 116, 116/1, 137, 137/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog
Čeprav je bila odvetenica v bolniškem staležu, je prejela pisanje sodišča, a ga ni odprla. Tako dejanje ni opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
ZIZ člen 40, 40/1, 40/3, 45, 45/4, 76, 40, 40/1, 40/3, 45, 45/4, 76. ZPP člen 148, 148.
ustavitev izvršbe - naslov dolžnika
Upnik sploh ni navedel, kje vse je neuspešno poskušal pridobiti podatke o dolžnikovem naslovu. Izvršilni postopek se vodi v upnikovem interesu, zato ni dolžnost sodišča, da išče dolžnikov naslov, v kolikor upnik niti ne izkaže, da ga je sam neuspešno poskusil pridobiti (prim. 2. odst. 140. čl. ZIZ).
Pravica do obrambe oz. zagovora v disciplinskem postopku je kršena, če očitane kršitve delovnih obveznosti niso časovno in vsebinsko opredeljene oz. ni mogoče preizkusiti, ali so bile očitane kršitve storjene ali ne, ker niti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka, niti v sami odločbi o prenehanju delovnega razmerja niso bile opredeljene. Gre za absolutne bistvene kršitve disciplinskega postopka, ki imajo same po sebi za posledico nezakonitost sprejetega sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
ZPPSL člen 59, 59/3, 63, 63/1, 59, 59/3, 63, 63/1. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/1, 53, 53/2, 62, 62/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - prisilna poravnava
Izterjevani račun je zapadel v plačilo še pred začetkom prisilne poravnave, zato potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na upnikovo terjatev (prim. 3. odst. 59. čl. ZPPSL) in je dolžnik ni dolžan izplačati v polnem znesku (prim. 1. odst. 63. čl. ZPPSL), temveč v zmanjšanem odstotku (v konkretnem primeru 20 % terjatve).
ZIP člen 20a, 20a/1, 20a, 20a/1. ZIZ člen 300, 300/2, 302, 300, 300/2, 302.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov - stroški postopka - zamudne obresti
Iz izvršilnega naslova, na podlagi katerega upnik v tem postopku izterjuje svojo terjatev, je jasno razvidno, da upniku zakonite zamudne obresti od pravdnih stroškov niso bile prisojene. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, zato upniku ne more prisoditi več ali kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova.
1. Svet delavcev po izteku štiriletnega mandata ne more več veljavno odločati in tudi ne razpisati volitev v svet delavcev, zato se take volitve oz. opravljena volilna opravila razveljavijo.
2. Svet delavcev ne more sam sebi podaljšati mandata, saj za tako odločitev nima pravne podlage.
Zakon o finančnem poslovanju podjetji (Ur.l. RS, št. 54/99 in 110/99, v nadaljevanju ZFPPod) je stopil v veljavo dne 23.7.1999. Ta v primeru, če je bilo na dan uveljavitve zakona (2. odstavek 40. člena) podjetje prezadolženo, po šestih mesecih od uveljavitve zakona predvideva uporabo tistih določila zakona (od 12. do 22. člena), ki govorijo o odškodninski odgovornosti poslovodnega organa (če ni predlagal začetka postopka prisilne poravnave ali stečajnega postopka, pa bi, kot zatrjuje pritožba, to moral storiti (2. točka 1. odstavka 19. člena). Ker je bil predlog za začetek stečajnega postopka vložen dne 23.3.2000, to je pred iztekom šestmesečnega roka po uveljavitvi ZFPPod, določil tega zakona za predmetni stečaj ni mogoče uporabiti, saj bi to predstavljalo rekroativno uporabo ZFPPod (1. odstavek 155. člena Ustave RS).
Sodno takso za ugovor je bilo treba plačati v letu 1997, zato je pravica zahtevati plačilo sodne takse zastarala konec leta 1999. Zato opomin izdan taksnemu zavezancu dne 3.7.2000 zastaranja ni mogel več pretrgati.
Če v tožbi ni navedeno, zakaj naj bi bili sklepi o trajnem presežku nezakoniti, temveč vsebuje tožba le navedbo, da je bil tožnik protizakonito odpuščen, iz tožbe ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka, zato niso podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz. 4. tč. 332. člena ZPP/77.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
V ugovoru je dolžnik navedel, da upniku ničesar ne dolguje, ker upnik ni imel pooblastila za izpolnitev bianco menice. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi. V dokaz svojih trditev pa je predlagal zaslišanje strank, čeprav zatrjuje negativno dejstvo. Po 1. odst. 256. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. l. SFRJ, št. 29/78) sme zoper zahtevek imetnika vrednostnega papirja izdajatelj uveljavljati tudi ugovor pomanjkanja pooblastila. Prav takšen ugovor pa je uveljavljal dolžnik.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 354/2-1, 368, 154, 166, 354, 354/2, 354/2-1, 368. ZOR člen 155, 173, 173/1, 177, 177/3, 200, 200/1, 155, 173, 173/1, 177, 177/3, 200, 200/1. ZTPDR člen 73, 73/1, 73, 73/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - soodgovornost - nesreča pri delu
Ker je bila dolžnost tožnika - šoferja viličarja - le v tem, da kovinsko ploščo pripelje le do določenega mesta, sama razložitev viličarja pa je bila stvar tožnikove dobre volje, je s tem, ko se sam odločil za prenos plošče, ki jo je vozil na viličarju, v določeni meri (do 30 %) tudi sam prispeval k nastanku škodne posledice, saj bi se moral zavedati, da sam tega ne more storiti glede na težo plošče, ki je zdrsnila ter je prišlo do poškodbe njegove noge.
Če izda sodišče zamudno sodbo, zatem pa po predlogu tožeče stranke še poseben sklep o povrnitvi stroškov postopka, nastane taksna obveznost tako za zamudno sodbo, kot tudi (posebej) za sklep o stroških.
Tožeča stranka uveljavlja od tožene stranke regresni odškodninski zahtevek, zaradi česar je upravičena do plačila zakonitih zamudnih obresti že od dneva, ko je oškodovanki izplačala odškodnino, ne pa šele od dneva, ko je toženo stranko pozvala na povrnitev tega zneska.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZTPDR člen 17, 17/2, 17, 17/2.
razporeditev v drugo organizacijo
Ne gre za razporeditev na drugo delovno mesto, če je bila tožnica razporejena iz delovnega mesta vodje poslovne enote v kraju A na isto delovno mesto v poslovni enoti v kraju B, zato glede pravilnosti te razporeditve ni potrebno upoštevati določbe 2. odstavka 17. člena ZTPDR. Razlog za razporeditev tožnice - realizacija plana poslovanja v posameznih enotah ter izboljšanje poslovanja - zadošča za razporeditev tožnice v drugo poslovno enoto.
Zaradi doseganja boljših rezultatov poslovanja lahko direktor v okviru svojih poslovodskih nalog imenuje in razporeja vodje poslovnih enot, oz. jih prerazporeja v posamezne enote.
Zakonski znak oškodovanja družbene lastnine po določbi 8. tč. 45.a čl. ZLPP vsebuje tri pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da gre za oškodovanje družbene lastnine: a) podjetje mora neodplačno prenesti družbeni kapital; b) kapital mora biti prenešen izven sestavljenih oblik; c) ob tem (zaradi tega) mora biti vrednost družbenega kapitala zmanjšana.
Razlogi sodbe prve stopnje o višini tožbenega zahtevka, predvsem pa o ugovorih tožene stranke glede višine zahtevka, so tako pomanjkljivi in nerazumljivi, da sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti.