Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo pravilo o pravnomočno že razsojeni stvari iz 319. člena ZPP, ko je zavrglo tožbo tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od preveč plačanega zneska v izvršbi, ob upoštevanju dejstva, da je izvršilno sodišče v postopku nasprotne izvršbe zahtevo tožeče stranke (tam dolžnika oziroma upnika po nasprotni izvršbi) na plačilo zakonskih zamudnih obresti od neutemeljeno izterjanega zneska zavrnilo z obrazložitvijo, da je obseg zahtevka po nasprotni izvršbi omejen zgolj na vrnitev tistega, kar je bilo z izvršbo dobljeno.
nedovoljen predlog za dopustitev revizije - stroški postopka
Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je postopek pravnomočno končan v smislu določbe prvega odstavka 384. člena ZPP, je tisti sklep, s katerim je sodišče druge stopnje s formalno odločitvijo končalo postopek (npr. sklep o zavrženju prepozne, nepopolne ali nedovoljene pritožbe, sklep o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski sklep o zavrženju in podobno). Med takšne sklepe ne spada sklep o pravdnih stroških, ne glede na to, ali je izdan skupaj z odločbo o glavni stvari ali samostojno, kot v tem primeru.
ZJU člen 147, 147/1, 149, 149/2. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.
javni uslužbenec - sprememba kraja opravljanja dela - premestitev
Določitev nove lokacije skladno z dogovorjeno širšo opredelitvijo kraja opravljanja dela, kjer naj bi tožnica opravljala delo, se ne šteje za premestitev tožnice v smislu določb ZJU.
Širša opredelitev kraja opravljanja dela v tožničini pogodbi o zaposlitvi oziroma aneksu je toženi stranki omogočala, da tožnici določi kraj opravljanja dela v prostorih Finančnega urada A. oziroma dislociranih enotah tega urada (kot je bilo že ugotovljeno, je v S. kot eni od teh dislociranih enot tožnica delo tudi dejansko opravljala). Glede na to je bila določitev kraja opravljanja dela v izpodbijanih sklepih ustrezna, saj tožena stranka glede na ugotovljena dejstva omejitev iz ZJU in KPND ni bila dolžna upoštevati.
ničnost vpisa v sodni register - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa - prekluzivni rok - pravni interes
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je drugostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da tožeča stranka v primeru zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe na ničnost vpisa nima več pravnega interesa za ugotovitev ničnosti sporazuma o združitvi poslovnih deležev.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za pritožbo - ugoditev pritožbi
Vrhovno sodišče pri obravnavanju pritožbe, ki je vložena na podlagi 357.a člena ZPP, ne sme presojati, ali je pravilna ugotovitev sodišča druge stopnje, da so podane ugotovljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka oziroma, da je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Nasprotno, izhajati mora iz domneve, da ugotovljene kršitve oziroma pomanjkljivosti dejansko obstajajo, zato presoja le, ali bi te kršitve oziroma pomanjkljivosti pritožbeno sodišče lahko samo odpravilo.
obnova postopka - novo izvedensko mnenje - novo dejstvo - nov dokaz
Stališče tožnice, da gre v takem primeru za nov dokaz, ni pravilno. Če namreč stranka glede iste dokazne teme (ki se v tej zadevi nanaša na vprašanje razsodnosti toženca) predlaga novega izvedenca, to ne predstavlja novega dokaza, temveč predlog za nadaljnje izvajanje dokaza, ki je bil že izveden.
Tudi izhodišče revizije, da naj bi v takem primeru šlo za novo dejstvo, ni pravilno. Sklicuje se namreč na mnenji dveh izvedencev, vendar je enačenje teh mnenj z novim dejstvom napačno, saj drugačno izvedensko mnenje predstavlja le novo (drugačno) strokovno oceno o razsodnosti (prištevnosti) toženca, ki bi jo bilo tudi sicer treba najprej soočiti z dosedanjim izvedenskim mnenjem (in različnimi mnenji izvedencev v številnih postopkih, v katerih je udeležen toženec).
dopuščena revizija - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je svojo odločitev o preuranjenosti zahtevka oprlo na uporabo Splošnih pogojev, na katere se nobena od strank ni sklicevala, strankama odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in s tem storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - vojak - misija - delovna obveznost - pravica do tedenskega počitka
Razlog za izostanek obrazložitve o tem, katere zadolžitve in obveznosti je tožnik imel v dneh, ko je imel predviden počitek, je v zmotnem stališču sodišča prve stopnje, da je za presojo bistveno, da so zadolžitve in obveznosti bile, in da tožnik ni imel 24 ur prosto. V resnici je ravno nasprotno. Za presojo je odločilno vprašanje, katere zadolžitve oziroma obveznosti je imel tožnik oziroma, kaj konkretno je počel v dneh, ko naj bi imel po evidenci prosto.
sklep o popravi - stroški postopka - odvetniška tarifa
Sklep o popravi je sklep procesne narave in v njem do uporabe materialnega prava sploh ne pride. Izpodbijati ga je mogoče le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker tožnik uveljavlja le zmotno uporabo materialnega prava, vendar tudi to neutemeljeno, saj je sodišče dolžno uporabiti tisto vrednost odvetniške točke, ki velja v času odločanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
VS00029693
ZGD-1 člen 548, 548/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 374, 374/2, 377.
dejanski koncern - odvisna družba - odgovornost članov organov odvisne družbe - nadzorni svet - odškodninska odgovornost člana nadzornega sveta - nakup delnic - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - višina škode - izvedensko mnenje - dovoljenost revizije - pravni interes - priznanje terjatve v stečajnem postopku - zavrženje revizije
Sklicevanje na zakonsko določbo ne zadostuje. Pomembna je postavitev konkretnih dejanski trditev, ki se prilegajo abstraktnemu zakonskemu stanu, v tem primeru določbi drugega odstavka 548. člena ZGD-1. Povsem nesprejemljivo je stališče sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ne more trpeti neugodnih posledic, če je sodišče prve stopnje njene trditve štelo za zadostne in pravočasne, četudi takšne niso bile.
Cenilec je natančno ocenil tržno vrednost 79,24-odstotnega deleža v družbi, pri čemer je dodal tudi svoje mnenje, da je bil možen razpon od določene cene po pesimističnem scenariju do določene cene po optimističnem scenariju. Sodišči prve in druge stopnje sta pri presojanju ustreznosti nakupne vrednosti delnic sledili oceni cenilca in upoštevali srednjo vrednost navedenega razpona, ne da bi obrazložili, zakaj nista upoštevali mogočega razpona tržne vrednosti navedenega deleža. Tudi v tem delu je zato podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Iz določbe četrtega odstavka 206. člena ZPP izhaja, da vrhovno sodišče izda svetovalno mnenje v primeru neenotne sodne prakse višjih sodišč in (kumulativno) odsotnosti sodne prakse vrhovnega sodišča glede uporabe nekega pravnega pravila. A contrario to pomeni, da pogoji za svetovalno mnenje niso izpolnjeni v primerih, če je sodna praksa višjih sodišč enotna, če sodne prakse višjih sodišč glede uporabe nekega pravnega pravila sploh še ni, pa tudi v primerih, ko sodna praksa višjih sodišč ni enotna, obstaja pa praksa vrhovnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029687
OZ člen 648. ZPP člen 227, 228.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop naročnika od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - pravica do plačila - višina plačila - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - dopuščena revizija
Tožnica je v okviru izpolnitvenega zahtevka navajala, da se je do toženkinega odstopa od pogodbe že zavezala k plačilu določenih razvojnih stroškov tujemu partnerju (navajala je zneska 10.000 in 35.000 EUR). Toženka pa je oporekala višini zahtevka z navedbo, da že plačana sredstva (5.000,00 EUR z dne 23. 11. 2015) vsekakor zadoščajo za pokritje vseh že opravljenih aktivnosti in stroškov tožeče stranke. V svoji prvi pripravljalni vlogi je še opozorila, da je tožeča stranka zagotavljala podobne rešitve tudi drugim pravnim subjektom. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišč nižjih stopenj, da je s tem dokazno breme prešlo na tožnico, ki je razpolagala s potrebnimi podatki glede višine izdatkov.
delegacija pristojnosti - drug tehten razlog - sodnik porotnik
Le dejstvo, da je tožnik porotnik na Delovnem sodišču v Kopru po ustaljeni sodni praksi ni razlog, ki bi lahko vzbudil dvom v objektivno nepristranskost sodišča. Za okoliščino, ki bi utemeljevala ugoditev predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča namreč ne šteje imenovanje za sodnika porotnika, ki opravlja to funkcijo v času vložitve tožbe.
OZ člen 56, 56/1, 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 347, 347/2.
izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - sprememba dokazne ocene - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - fiduciarna cesija - narava pogodbe - razlaga določil pogodbe - skupni namen pogodbenikov - razlagalna pravila - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov, je pozitiven. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je brez opravljene pritožbene obravnave drugače dokazno oceno ocenilo izvedene dokaze, v nasprotju z drugim odstavkom 347. člena ZPP poseglo v ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje in s tem kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe - konkretizirano ugovarjanje - pritožbene novote - pravica do izjave
Nasprotna udeleženka je smiselno nasprotovala priznanju tuje arbitražne odločbe, ni pa konkretizirala razlogov za nasprotovanje, zaradi česar se sodišče prve stopnje do njih niti ni moglo opredeliti. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da naj bi sodišče prve stopnje prezrlo navedbe v ugovoru nasprotne udeleženke.
V celotnem preostalem delu pritožbene trditve udeleženke predstavljajo pritožbene novote, za katere nasprotna udeleženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že ob vložitvi 'ugovora' in jih zato pritožbeno sodišče kot nedovoljene ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvez s 37. členom ZNP).
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - ugoditev pritožbi
Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze (ki jih je tudi dokazno ocenilo), le sklicevanje na načelo ekonomičnosti postopka in na pravico strank do pritožbe nista okoliščini, ki bi zadoščali za obrazložitev glede vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poleg tega sodišče druge stopnje tudi ni obrazložilo svoje odločitve glede tehtanja med tem, zakaj sta okoliščini za razveljavitev sodbe (zadostna trditvena podlaga in očitana bistvena kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) takšni, da onemogočata izvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje glede na 354. in 355. člen ZPP.
Sestavni del Pogodbe so tako tudi navodila ministrstva oziroma njihove spremembe. Zato upoštevanje sprememb navodil ne predstavlja nedopustne spremembe pogodbe o sofinanciranju oziroma razpisnih pogojev, saj je upoštevanje sprememb navodil v času izvajanja pogodbe o sofinanciranju predvidela že sama tožeča stranka in to vnesla v uvodoma navedeno določilo Pogodbe.
bistvene kršitve določb postopka - dokaz z zaslišanjem prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju - pravica do izjave
Storilcema pred prekrškovnim organom ni bila dana možnost sodelovanja pri zaslišanju prič (delavk), iz izpovedb katerih izhaja, da so delo čiščenja prostorov Finančnega urada Maribor opravljale za pravno osebo C., d. o. o. Čeprav storilca tega v zahtevi za sodno varstvo izrecno nista predlagala, bi sodišče glede na razloge, s katerimi sta uveljavljala razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, in glede na dokazne zaključke, ki jih je sprejelo v zvezi z izpovedbo priče, ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi vse obremenilne priče (delavke) neposredno zaslišalo ter storilcema dalo možnost udeležbe v postopku njihovega zaslišanja.
- ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili določbe pravdnega postopka iz 14. in 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s stališčem, da tožniku tedenski počitek ni bil zagotovljen, ker je "moral opravljati tudi druge odrejene naloge" oziroma "imel določene omejitve in dolžnosti", ne da bi opredelili vsebino nalog, dolžnosti in omejitev, oziroma ne da bi opredelili, zakaj predstavljajo opravljanje dela za delodajalca;
- ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe pravdnega postopka s stališčem, da se strinja z dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje in se ni opredelilo do konkretnih ugovorov tožene stranke glede povzemanja izpovedi in dokazne ocene;
- ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi jutranji postroj za dvig zastave, večerno srečevanje in informiranje v bivalnih prostorih pripadnikov, vedenje, kje se pripadniki nahajajo in prisotnost osebnih telefonov vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomeni opravljanje dela za delodajalca oziroma pomeni, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen.