Predlagateljica v predlogu spornih pravnih vprašanj ne navede natančno in konkretno, ampak se na zakonske razloge za dopustitev revizije sklicuje le posplošeno ter vsebinsko navaja zgolj revizijske razloge, kar samo po sebi še ni razlog za dopustitev revizije. Tudi nasprotje z ustaljeno sodno prakso ni zatrjevano, še manj pa izkazano. Njen predlog je zato nepopoln.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00029913
OZ člen 1018, 1022, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 382/2, 408, 408/1, 409, 409/1.
najemna pogodba - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - poroštvo - odgovornost poroka - zakonita subrogacija - regresna terjatev - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - iztožljiva terjatev - naturalna terjatev - dopuščena revizija
Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom o odpustu obveznosti (158. člen Ustave).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - videz nepristranskosti sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Enako velja, tudi če so (vmesne ali končne) odločitve v posamičnih postopkih vezane na vprašanje predlagateljeve procesne sposobnosti.
SPZ člen 222. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - prenehanje služnosti - utesnitev služnosti - tožbeni zahtevek - vsebina tožbenega zahtevka - ugovor res iudicata
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je postavljen zahtevek za utesnitev - ukinitev služnosti glede določenih prevoznih sredstev (s strani sodišče obravnavan kot podredni zahtevek) vsebovan v zahtevku za ukinitev služnosti glede vseh prevoznih sredstev (s strani sodišča obravnavan kot primarni zahtevek), ko gre v obeh zahtevkih za isto služnostno pot.
- ali lahko tožnik v predmetni zadevi uveljavlja iste ugovore oz. razloge v zahtevku za prenehanje oz. utesnitev služnosti, kot jih je kot toženec navajal v postopku P 49/2016, kjer se je zahtevku toženca (tam tožnika) za ugotovitev služnosti branil z istimi ugovori, kot jih navaja v tem postopku in je bilo o teh vprašanjih že pravnomočno odločeno.
- ali je pri utesnitvi oz. ukinitvi služnosti potrebno upoštevati in to je glede na to, da je služnost potrebno izvrševati na način, ki najmanj obremenjuje služečo stvar (t.j. pravica obračanja z osebnim vozilom in s traktorjem in traktorjem s priključki brez lastnih koles, kar je bilo v predmetni zadevi utesnjeno) upoštevati znatno oteženost in težave, ki jih ima lastnik gospodujoče stvari - toženec z obračanjem teh vozil na gospodujočem zemljišču ter s tem znatno poslabšanje življenjskih zmožnosti in močno oteženost dotedaj nespremenjenega življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031311
OZ člen 131. ZFPPod člen 12, 15, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - nelikvidnost - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ, oziroma, ali je lahko 131. člen OZ "drugi zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod.
predlog za dopustitev revizije - izročitev in izpraznitev nepremičnine - poslovni prostor - varstvo lastninske pravice na delu stvari - varstvo solastnine - aktivna legitimacija solastnika - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristransko sojenje - izločitev sodnika - izločitveni razlog - zavrnitev predloga
Nekonkretizirane navedbe o funkcijski in zasebni prepletenosti treh sodnikov, ki obravnavajo zadeve, v katerih je predlagateljica stranka postopka, ne dajejo podlage za ugotovitev, da je ogrožena objektivna nepristranskost sojenja. Trditve o pristranskosti posamezne sodnice ali sodnika lahko sicer pomenijo razlog za izločitev, ne morejo pa per se pomeniti razloga za prenos krajevne pristojnosti
predlog za dopustitev revizije - tožba za razveljavitev sodne poravnave - veljavnost sporazuma - zmota - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367a. člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367a. člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367c. člena ZPP).
Predlagateljica v predlogu izpostavlja okoliščine, ki naj bi pomenile utemeljen dvom v nepristranskost sojenja pred Okrožnim sodiščem A., pri tem pa spregleda, da je bilo v obravnavani zadevi s sklepom Vrhovnega sodišča I R 75/2018 v sporu o pristojnosti, sproženem s strani Okrožnega sodišča A., odločeno, da je za sojenje v tej zadevi pristojno Okrajno sodišče A., saj gre za spor iz najemnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - odškodninski spor - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Zakon postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, katerim predlagatelj ni zadostil. Uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna opredelitev spornega pravnega vprašanja je namreč bistven element predloga za dopustitev revizije, česar predlagatelj ne more prepustiti Vrhovnemu sodišču.
ZDDPO-2 člen 70, 70/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb (DDPO) - glavna obravnava v upravnem sporu - ponovljeni postopek pred sodiščem - zavzeto materialnopravno stališče v predhodnem sojenju - presoja listin
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko Upravno sodišče od drugačnem materialnopravnem stališču presoja ustreznost vloge, dane v davčnem postopku, ne da bi izvedlo glavno obravnavo.
nepopoln predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zavženje predloga
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelj ni zadostil. V predlogu za dopustitev revizije je namreč zgolj navajal, da se v obravnavani zadevi odpirajo pomembna pravna vprašanja in da so mu bile kršene pravice iz 22. in 23. člena Ustave, pri tem pa ni jasno in konkretno navedel oziroma izpostavil spornih pravnih vprašanj, o katerih naj bi odločalo revizijsko sodišče.
ZDoh-2 člen 97, 97/2, 102. ZPP člen 374, 374/2, 377. ZDavP-2 člen 326, 326/1, 326/5.
predlog za dopustitev revizije - pravni interes - dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - zmanjšanje pozitivne davčne osnove - osebni stečaj - čas odsvojitve kapitala - zavrženje predloga
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Kadar predlagatelj svojega pravnega položaja, tudi če bi z (dopuščeno) revizijo uspel, ne more (več) izboljšati, pravni interes za revizijo ni podan.
Določba prvega odstavka 248. člena ZGD-1 je uporabljiva v primerih, v katerih bi družba posredno ali neposredno s svojimi sredstvi (prek darila, posojila, odpusta dolga ali kako drugače) nekomu tretjemu omogočila postati njen delničar. S tem bi zmanjšala svoje premoženje, pridobitelj pa bi lahko pridobival že obstoječe delnice, ne da bi se sočasno povečala denarna sredstva, ki bi se vnesla v družbo. Ravnanje tožeče stranke ni nično na podlagi prvega odstavka 248. člena ZGD-1, ker je dovoljeno na podlagi izjeme iz tretjega odstavka 248. člena in 251. člena ZGD-1.
ZUJF člen 168, 168/1, 168/2, 168/7. Aneks h Kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije (2012) člen 5.
stroški prevoza na delo in z dela - javni uslužbenec
Tožena stranka v določbah ZUJF in Aneksa h KP ni imela nobene podlage za takšno razlago pojma „kraj bivališča“, po kateri je toženka upravičena do povrnitve stroškov prevoza iz sosednjega kraja, čeprav ima v kraju bivališča na voljo javni prevoz, če je razdalja med bivališčem in sosednjim krajem manj kot dva kilometra.
Pravne osebe voljo oblikujejo preko svojega personalnega substrata, zato se pri ugotavljanju pogodbene volje pravnih oseb presoja pogodbena volja osebe, ki je v imenu pravne osebe pogodbo sklenila.
ZVPNPP člen 4, 5, 5/1-4, 14, 14/1, 15, 15-1, 15.a, 15.a/1.. ZP-1 člen 2, 56, 56/3, 156, 156/1.
kršitev materialne določbe zakona ali predpisa - opis prekrška - konkretizacija - opisano dejanje ni prekršek - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - generalna klavzula - kršitev dolžne skrbnosti - poklicna skrbnost - neresnična informacija - zavajajoča ponudba - cena - akcijsko znižanje - konkurenčno ravnanje
Pri opredelitvi poslovne prakse kot zavajajoči morajo biti predhodno kumulativno izpolnjeni pogoji nepoštene poslovne prakse iz splošne prepovedi, določene v generalni klavzuli iz 4. člena ZVPNPP. Vrhovni državni tožilec zato pravilno ugotavlja, da je element generalne klavzule (nasprotovanje zahtevam poklicne skrbnosti) v konkretnem delu opisa prekrška ostal nekonkretiziran, prav tako tudi iz obrazložitve prekrškovne odločbe in sodbe okrajnega sodišča ni mogoče razbrati, da bi pristojna organa ta element ugotavljala in ga obrazložila, zato gre za kršitev materialnih določb zakona po 1. točki 156. člena ZP-1.
Pravna oseba kot trgovska družba svobodno presoja, katere izdelke v trgovini bo ponudila z rednimi cenami in v kakšnem cenovnem razponu, zato je v njeni prosti domeni, na kakšen način bo zasledovala tržne zakonitosti. Če se pri tem katera od drugih konkurenčnih trgovskih družb odloči, da bo enake izdelke ponujala po akcijskih cenah, ki bodo nižje od rednih cen njenih konkurentov, to samo po sebi ne sme biti podlaga za začetek postopka o prekršku zoper trgovsko družbo, ki se za tak tržni ukrep ne odloči in ponuja svoje izdelke po rednih cenah in te oglašuje resnično kot najnižje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vršilec dolžnosti direktorja - pogodba o zaposlitvi za določen čas - prenehanje funkcije - imenovanje novega zastopnika
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. Ali javni zavod na funkcijo vršilca dolžnosti direktorja lahko imenuje novega vršilca dolžnosti direktorja v trenutku, ko predhodnemu vršilcu dolžnosti direktorja funkcija še ni prenehala, posledično pa s tem preneha pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas vršilcu dolžnosti direktorja?
2. Ali se določilo, da pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo, sklenjena za določen čas do imenovanja direktorja, lahko razlaga na način, da pogodba o zaposlitvi preneha tudi v primeru imenovanja novega vršilca dolžnosti direktorja?
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpoved večjemu številu delavcev - ukrepi za preprečitev prenehanja delovnega razmerja
Revizija se dopusti o vprašanju, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo glede obveznosti delodajalca o izvedbi ukrepov za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanj delovnega razmerja v postopku odpovedi večjemu številu delavcev.