Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj trditvam (ugovorom) tožencev, in sicer tako glede višine prejetega posojila kot obstoja dogovora o poplačilu dolga z delom (torej o nadomestni izpolnitvi, kot jo ureja 283. člen OZ) ni bilo moč slediti. Toženca, ki sta v zvezi s podanimi trditvami nosila dokazno breme, temu nista zadostila. Obrazložitev sodišča prve stopnje je sistematična ter logična, zaradi česar pritožnika izpodbijane odločitve ne uspeta izpodbiti ne z golim vztrajanjem pri navedbah podanih v postopku na prvi stopnji niti z nedopustnim navajanjem novih (in večinoma tudi sicer nerelevantnih) okoliščin.
Omenjanje razlogov, zaradi katerih je prišlo do izposoje denarja, oziroma opisovanje (slabega) premoženjskega stanja tožencev je z vidika pravilnosti izpodbijane odločitve tudi sicer povsem brezpredmetno (saj ne vpliva ne na višino dolga in ne na dolžnost tožencev, da ga povrneta).
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave na izvršilni postopek - poenostavljena prisilna poravnava
Na podlagi 2. odstavka 221.b člena ZFPPIPP, ki določa uporabo pravil o prisilni poravnavi v postopku poenostavljene prisilne poravnave, se, če ni v oddelku 4.7 (postopek poenostavljene prisilne poravnave) drugače določeno, za postopek poenostavljene prisilne poravnave smiselno uporablja tudi 157. člen ZFPPIPP, na podlagi katerega nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku postopka prisilne poravnave.
Upoštevajoč zakonsko dikcijo določbe 6. odstavka 221.f člena ZFPPIPP, ko sodišče, če predlagatelj v roku iz 1. odstavka tega člena ne vloži zahteve za potrditev poenostavljene prisilne poravnave, predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo ne zavrže, temveč ga zavrne, sodišče tako o predlogu za poenostavljeno prisilno poravnavo vsebinsko odloči (saj ga ne zgolj zavrže iz formalnih razlogov), zaradi česar sklep sodišča ne učinkuje za nazaj.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0080955
ZUstS člen 43, 44. ZIZ člen 9, 9/3, 55, 55/1, 56, 258, 258/1, 258/1-1.
ugovor zoper sklep o zavarovanju – razlogi za ugovor – ugovor po izteku roka – izredno pravno sredstvo – razveljavitev zakona – pravne posledice – pravnomočnost sklepa o zavarovanju – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – opozicijski ugovorni razlogi
Določba 56. člena ZIZ narekuje zgolj upoštevanje pravih opozicijskih ugovornih razlogov iz 1. odstavka 55. člena ZIZ.
Razveljavitev dela ZIZ v ničemer ni vplivala na upnikovo terjatev do dolžnika, temveč je imela za posledico spremembo pogojev, pod katerimi se izda predhodna odredba za zavarovanje upnikove terjatve.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VSK0006797
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teoria ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Kršitev procesne določbe prvega odstavka 147. člena Zakona o upravnem postopku, ki jasno opredeljuje pojem predhodnega vprašanja in na kateri temelji ustaljena sodna praksa, v povezavi s popolno pasivnostjo upravnega organa, ki je trajala od prekinitve postopka dalje, izpolnjuje standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
Po oceni pritožbenega sodišča ni podana ena od predpostavk odškodninske odgovornosti, to je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem upravnega organa in torej ni podana odškodninska odgovornost toženke. Tožnik bi bil sicer upravičen do izgubljenega dobička, ki bi ga ustvarjal z avtopralnico s kava barom na lokaciji, za katero je podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, če bi bilo njegovi vlogi ugodeno. Vendar je bila njegova vloga zavrnjena, s tem pa je bila pretrgana tudi vzročna zveza med ugotovljenim protipravnim ravnanjem upravnega organa in škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – USTAVNO PRAVO
VSL0082870
ZOR člen 133, 1040. ZPP člen 226, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZGD člen 31. URS člen 125. UZITUL člen 22b.
pogodb o bančnem depozitu – varčevalci banke – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zahteva za izplačilo bančnega depozita – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – jamstvo za devizne vloge
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, je lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ, ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah članicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in toženo stranko iz civilnopravnega razmerja, pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Tovrstne spore je treba reševati po splošnih pravilih obligacijskega prava in pravilih o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni utemeljen tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že na dan ogleda na nepremičnini, ki jo je tožnica pokazala kot svojo, hlodov ni bilo več, za odločitev pa je relevantno samo stanje ob zaključku glavne obravnave, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti. Dejstvo, da je v preteklosti prišlo do vznemirjenja tožničine lastninske pravice, bi bilo lahko pomembno le za utemeljitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
ZFPPIPP člen 233, 233/1, 233/6, 233/7, 382, 398, 398/1,399-1, 400.
postopek osebnega stečaja - ovire za odpust obveznosti - izbrisana kazenska sodba - postopek odpusta obveznosti - ponoven odpust obveznosti - namen postopka osebnega stečaja - prenehanje ovire za odpust obveznosti - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja
Osnovni namen postopka osebnega stečaja je vsaj delno poplačilo upnikov.
Ker je bilo o (ne) dopustnosti odpusta teh (istih) obveznosti že pravnomočno odločeno, ni dopusten ponoven začetek postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti. Dopustitev ponovnega začetka postopka bi pomenila prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že prejeli pravnomočno odločitev stečajnega sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073454
ZPP člen 115, 214, 214/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 239, 239/2. OZ člen 111, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja – preklic naroka – neopravičljivi razlogi za preklic naroka – zloraba pravic – aktivna procesna legitimacija – neprerekana dejstva – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – solidarno poroštvo – trajna nelikvidnost – potrošnik
Če je bolezen nenadna, je sicer pretirano breme od stranke pričakovati, da si najde pooblaščenca, vendar pa je v konkretni zadevi prišlo do poškodbe dan pred narokom, dolžnik pa je že imel pooblaščenca v zvezi s to zadevo. Višje sodišče presoja, da ni pretirana zahteva, da se od stranke pričakuje, da bo podala neomejeno pooblastilo odvetniku. Dolžnik tudi v pritožbi ni pojasnil, zakaj v tej zadevi podeljuje pooblastilo izključno za vpogled v spis.
SPZ člen 67, 67/2, 115, 116, 116/1, 116/1-1, 117, 118, 118/2. OZ člen 197.
upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – pogodba o medsebojnih razmerjih – uporaba skupnih delov – upravljanje skupnih delov nepremičnine – ključ delitve – določitev upravnika – verzija
Sklenitev pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij ni pogoj za veljavnost pogodbe o upravljanju. Določitev solastniških deležev je lahko predmet pogodbe o ureditvi medsebojnih razmerij, vendar le, če odstopa od kriterijev, določenih v 115. členu SPZ, po katerem so pravice in obveznosti etažnih lastnikov na skupnih delih sorazmerne z njihovim solastniškim deležem (če zakon ali pogodba ne določa drugače).
Etažni lastniki so dolžni kriti stroške iz skupnih delov zgradbe sorazmerno z njihovim solastniškim deležem. To velja ne glede na to, da prostora, za katera tožeča stranka vtožuje povračilo stroškov, predstavljata funkcionalno celoto, ločeno od glavne poslovne stavbe. Temelj terjatve oziroma zahtevka predstavljajo vsi v postopku uveljavljani stroški upravljanja in obratovanja stavbe.
Ob ugotovljeni pogodbeni naravi lizinga izpodbijana plačila toženki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika (tožnice), saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto terjatve do asignata obliko lastninske pravice na predhodno (v obligacijskopravnem smislu) dobavljenih premičninah. Ker se z obojestransko izpolnitvijo zapre tako terjatev, kot obveznost, izpolnitev nima učinka na stečajno maso.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti
Številčnost vlog, način uveljavljanja pravice do sodnega varstva (množično izločanje sodnikov) že samo po sebi predstavlja okoliščino, da je nasprotni udeleženec nagnjen k tožbarjenju. To, ali je ta nagnjenost že tudi patološka in ustreza opisu iz 44. člena ZNP, pa bo predmet ugotavljanja v nadaljnjem postopku.
bančna garancija - garancija na prvi poziv - namen garancije
Unovčenje garancije je bilo lahko upravičeno le, če je bilo izvedeno za točen namen, za katerega je bila ta dana. Res je sicer, da je bila unovčena bančna garancija dana na prvi poziv, a zgolj to ne pomeni, da ne obstajajo okoliščine, v katerih je njeno unovčenje neupravičeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057239
OT člen 18, 19, 34. ZPP člen 99, 144, 214, 337, 458, 458/1.
zamuda roka za izstavitev računa – izguba pravice terjati plačilo – spor majhne vrednosti
V kolikor zavezanec za izstavitev računa le-tega ne izstavi v določenem roku, ne izgubi pravice do njegove izstavitve in s tem pravice do plačila za opravljeno storitev. Edini institut, ko upnik s potekom časa izgubi pravico terjati plačilo, je zastaranje terjate. Seveda je z zamudo izstavitve računa upnik lahko v predpisanem prestopku, kot je na primer davčni prekršek, kar pa nedvoumno ne vpliva na vprašanje utemeljenosti terjatve po računu.
pooblastila upravnika – dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – obračun toplotnih stroškov – obratovalni stroški – delilnik stroškov – pogodba o dobavi toplote – etažni lastnik – odklop iz skupnega sistema ogrevanja – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – pritožbeni razlogi
Četudi ima morebiti prav pritožba, da je tožnica uporabila in lahko štela kot sporazumno izdelan le delilnik stroškov, ki ga je v okviru svojih pooblastil predložil takratni upravnik skupnega odjemnega mesta kot pooblaščenec etažnih lastnikov, pa pritožbeno sodišče ne more posegati v dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, da sporni delilnik stroškov ne more biti podlaga za izračun toženčevih obveznosti (niti v sorazmernem delu), ker ni bil veljavno sprejet.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075777
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 86, 86/3, 319, 343, 343/4. ZOR člen 379, 388.
izvršilni postopek – izvršba na podlagi verodostojne listine – začetek teka zastaralnega roka – zastaranje judikatne terjatve – odločanje o pravnomočno odločeni stvari – pravni interes – dodelitev opravilne številke zadeve
Sodišče o ugovorih, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, ne sme vsebinsko ponovno odločati. To velja tudi za uveljavljanje nepravilnosti predloga za izvršbo glede strukturiranosti terjatve, saj je bilo o njej v sklepu o izvršbi že odločeno in vanj zaradi učinkov pravnomočnosti ni več dopustno posegati.
Desetletni zastaralni rok začne v skladu z določbo 379. člena ZOR sicer teči naslednji dan po pravnomočnosti odločbe, vendar pa se za terjatev, ki je bila pravnomočno ugotovljena v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, lahko uporabi šele po (neuspešnem) koncu izvršilnega postopka. Ker je hkrati z naložitvijo plačila terjatve v sklepu o izvršbi tudi že dovoljena izvršba, ne pride do časovnega zamika med pravnomočnostjo sodne odločbe, s katero je naloženo plačilo terjatve, in začetkom izvršilnega postopka. Z vložitvijo predloga za izvršbo je zastaranje pretrgano in dokler teče izvršilni postopek, zastaranje ne teče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077146
ZPP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 212, 214, 257, 258, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/4. OZ člen 287, 342, 619.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – zaslišanje strank – neopravičena odsotnost z naroka – vloga v tujem jeziku – načelo kontradiktornosti – prekluzija – vračunavanje zastaranih obveznosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stranki ni odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, kadar sodišče kljub (zmotno) ugotovljenemu neprerekanemu dejstvu to dejstvo vseeno ugotavlja v dokaznem postopku in pri tem upošteva načelo trditvenega in dokaznega bremena.
Zgolj navedba pooblaščenca tožene stranke, da je slednja zadržana zaradi delovnih obveznosti, ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka, pisno opravičilo v tujem jeziku pa je neupoštevno.
Tožena stranka mora trditve, s katerimi izpodbija tožbene navedbe tožeče stranke, podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Če tega ne stori, sodišče prve stopnje kasneje podanih navedb ne sme upoštevati, zato se do njih tudi ni dolžno posebej opredeljevati.
pripor – podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu – ponovno odločanje o priporu – ugotovitveni sklep
Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 95, 95/4, 95/9. ZTLR člen 38, 38/4, 38/8.
neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino - stroški za vzdrževanje stvari - koristni stroški - nastanek prikrajšanja - izguba posesti vlagatelja - nastanek obogatitve - prehod koristi - prejemnik koristi
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. O obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti ki se sklicuje na ta vlaganja.
sklep o izročitvi poslovnega deleža – upravičenci za pritožbo – upnik
Občina X ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje).