ZPP člen 205, 205/1, 205/1–2, 207, 207/1, 313, 313/3, 447, 447/1, 447/2. ZIZ člen 19, 19/1, 19/2, 19/4, 42, 42/2.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti – paricijski rok – vročitev odločbe – sklep o prekinitvi postopka – deklaratoren sklep – nedovoljenost pritožbe
Ker je prekinitev postopka zgolj eden izmed možnih zastojev v postopku, deklaratorni sklep o prekinitvi po 2. točki 1. odstavka 205. člena ZPP nima pravne narave sklepa iz 1. odstavka 447. člena ZPP, zato pritožba ni dovoljena.
Določbe, ki se nanašajo na razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je treba smiselno razlagati tako, da se lahko uporabi tudi glede potrdila o pravnomočnosti.
Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni utemeljen tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že na dan ogleda na nepremičnini, ki jo je tožnica pokazala kot svojo, hlodov ni bilo več, za odločitev pa je relevantno samo stanje ob zaključku glavne obravnave, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti. Dejstvo, da je v preteklosti prišlo do vznemirjenja tožničine lastninske pravice, bi bilo lahko pomembno le za utemeljitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožnik je ob prevedbi v nov plačni sistem leta 2008 pridobil pravico do t.i. varovane plače, to je pravico do prejemanja razlike med primerljivim zneskom plače po predpisih, ki so se uporabljali do vstopa v nov plačni sistem in primerljivim zneskom plače po predpisih novega plačnega sistema. Tožena stranka je tožniku do vključno maja 2012 izplačevala varovano plačo, od junija 2012 dalje pa plačo brez upoštevanja pravice do varovane plače. Dne 31. 5. 2012 je namreč pričel veljati ZUJF, ki je v 116. členu črtal pravno podlago za izplačilo varovane plače (prvi in drugi odstavek 49. člena ZSPJS). Tožnik zato v pritožbi neutemeljeno zatrjuje, da je tožena stranka enostransko posegla v njegovo pravico do izplačila plače.
sklep o izročitvi poslovnega deleža – upravičenci za pritožbo – upnik
Občina X ni upnik, zato ni legitimirana za pritožbo zoper sklep. Iz določbe 342. člena v zvezi s 341. členom ZFPPIPP izhaja, da so pritožbeni razlogi upnika v tem delu omejeni predmet izpodbijanja je lahko okoliščina, da sodišče ni izdalo soglasja k sklenitvi prodajne pogodbe (kadar je to potrebno) in da kupnina ni bila plačana (s tem je namreč zamejen pravni interes, ki ga upnik v tej fazi postopka še lahko zasleduje).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0063936
OZ člen 299, 378, 642.
plačilo investitorja – odložni pogoj – rok plačila – neizpolnitev pogoja – pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev – trenutek začetka stečaja
Z dogovorom, da bo naročnik izvajalcu plačal dolgovani znesek, ko bo prejel plačilo s strani investitorja, se določa rok plačila, ki je vezan na izpolnitev odložnega pogoja, vendar pa neizpolnitev tako določenega pogoja (neplačilo investitorja) ne more pomeniti, da naročnik svojega dela obveznosti sploh ni dolžan izpolniti ali da lahko z izpolnitvijo odlaša v nedogled. S trenutkom začetka stečaja nad dolžnikom namreč postane jasno, da se odložni pogoj ne bo izpolnil, oziroma da se ne bo izpolnil v celoti, gotovo pa ne v rokih, ki bi jih lahko še opredelili kot roke, ki bi jih stranki lahko imeli v mislih ob sklepanju pogodbe o delu.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0073454
ZPP člen 115, 214, 214/2. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 231, 239, 239/2. OZ člen 111, 1019, 1019/3.
postopek osebnega stečaja – preklic naroka – neopravičljivi razlogi za preklic naroka – zloraba pravic – aktivna procesna legitimacija – neprerekana dejstva – odstop od pogodbe – učinki razvezane pogodbe – solidarno poroštvo – trajna nelikvidnost – potrošnik
Če je bolezen nenadna, je sicer pretirano breme od stranke pričakovati, da si najde pooblaščenca, vendar pa je v konkretni zadevi prišlo do poškodbe dan pred narokom, dolžnik pa je že imel pooblaščenca v zvezi s to zadevo. Višje sodišče presoja, da ni pretirana zahteva, da se od stranke pričakuje, da bo podala neomejeno pooblastilo odvetniku. Dolžnik tudi v pritožbi ni pojasnil, zakaj v tej zadevi podeljuje pooblastilo izključno za vpogled v spis.
Ob ugotovljeni pogodbeni naravi lizinga izpodbijana plačila toženki niso vplivala na obseg premoženja stečajnega dolžnika (tožnice), saj je to premoženje v višini izpodbijanih plačil zgolj dobilo drugo obliko, in sicer namesto terjatve do asignata obliko lastninske pravice na predhodno (v obligacijskopravnem smislu) dobavljenih premičninah. Ker se z obojestransko izpolnitvijo zapre tako terjatev, kot obveznost, izpolnitev nima učinka na stečajno maso.
pripor – podaljšanje pripora po vloženem obtožnem predlogu – ponovno odločanje o priporu – ugotovitveni sklep
Glede na to, da je bil po opravljeni glavni obravnavi dne 23.9.2014 in izrečeni sodbi pripor zoper obdolženca odpravljen, bi moralo biti vsakomur jasno, da izpodbijani sklep po svoji naravi predstavlja ugotovitveni sklep s katerim je sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju zgolj ugotovilo, da so bili izpolnjeni zakonski pogoji za podaljšanje pripora obdolžencu tudi po vloženem obtožnem predlogu. Iz sklepa je razvidno tudi časovno trajanje pripora, do 23.9.2014, ko je bil odpravljen, zato ni nikakršne bojazni, da bi bil odrejeni pripor izvršen tudi po 23.9.2014.
postopek za odvzem poslovne sposobnosti – začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti
Številčnost vlog, način uveljavljanja pravice do sodnega varstva (množično izločanje sodnikov) že samo po sebi predstavlja okoliščino, da je nasprotni udeleženec nagnjen k tožbarjenju. To, ali je ta nagnjenost že tudi patološka in ustreza opisu iz 44. člena ZNP, pa bo predmet ugotavljanja v nadaljnjem postopku.
bančna garancija - garancija na prvi poziv - namen garancije
Unovčenje garancije je bilo lahko upravičeno le, če je bilo izvedeno za točen namen, za katerega je bila ta dana. Res je sicer, da je bila unovčena bančna garancija dana na prvi poziv, a zgolj to ne pomeni, da ne obstajajo okoliščine, v katerih je njeno unovčenje neupravičeno.
OZ člen 5, 12, 25/1, 447. SZ-1 člen 25, 25/1, 29, 49, 49/1. ZVKSES člen 21, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/3-1, 23/3-2.
izročitev skupnih prostorov stavbe v etažni lastnini upravniku - obvezna postavitev upravnika - začetek tega jamčevalnih rokov - uveljavljanje stvarnih napah na skupnih delih stavbe - načelo vestnosti in poštenja
Jamčevalni rok začne teči od izročitve stvari v primeru skupnih prostorov večstanovanjske stavbe z več kot osmimi posameznimi deli in več kot dvema etažnima lastnikoma je potrebno te izročiti upravniku, kar še ni bilo pravilno storjeno, zato jamčevalni roki še niso pričeli teči.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje
Starost 63 let ni tako visoka, da dolžnik samo zaradi nje ne bi bil več sposoben pridobivati dohodkov. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi višino dolgov stečajnega dolžnika, ki je izjemno visoka (priznane so terjatve v višini skoraj 6,5 milijona EUR), razloge za višino teh dolgov in insolventnost pa dolžnik nekritično išče le zunaj svojih dejanj (kriza in zaprtje hotela X), čeprav je tudi zaprtje hotela posledica neplačevanja obveznosti do upnika.
Odpust obveznosti pomeni hkrati tudi velik, čeprav dopusten poseg v pravice upnikov, ki svojih terjatev ne bodo dobili v celoti plačanih, razen seveda upnikov terjatev, na katere odpust obveznosti ne vpliva. Tudi to je okoliščina, ki jo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je določalo preizkusno obdobje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077146
ZPP člen 6, 6/1, 7, 7/1, 212, 214, 257, 258, 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 452/4. OZ člen 287, 342, 619.
spor majhne vrednosti – podjemna pogodba – zaslišanje strank – neopravičena odsotnost z naroka – vloga v tujem jeziku – načelo kontradiktornosti – prekluzija – vračunavanje zastaranih obveznosti – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Stranki ni odvzeta pravica do obravnavanja pred sodiščem, kadar sodišče kljub (zmotno) ugotovljenemu neprerekanemu dejstvu to dejstvo vseeno ugotavlja v dokaznem postopku in pri tem upošteva načelo trditvenega in dokaznega bremena.
Zgolj navedba pooblaščenca tožene stranke, da je slednja zadržana zaradi delovnih obveznosti, ne predstavlja opravičljivega razloga za izostanek z naroka, pisno opravičilo v tujem jeziku pa je neupoštevno.
Tožena stranka mora trditve, s katerimi izpodbija tožbene navedbe tožeče stranke, podati najkasneje v odgovoru na tožbo. Če tega ne stori, sodišče prve stopnje kasneje podanih navedb ne sme upoštevati, zato se do njih tudi ni dolžno posebej opredeljevati.
pooblastila upravnika – dobava toplotne energije – skupno odjemno mesto – obračun toplotnih stroškov – obratovalni stroški – delilnik stroškov – pogodba o dobavi toplote – etažni lastnik – odklop iz skupnega sistema ogrevanja – spor majhne vrednosti – izpodbijanje dejanskega stanja – pritožbeni razlogi
Četudi ima morebiti prav pritožba, da je tožnica uporabila in lahko štela kot sporazumno izdelan le delilnik stroškov, ki ga je v okviru svojih pooblastil predložil takratni upravnik skupnega odjemnega mesta kot pooblaščenec etažnih lastnikov, pa pritožbeno sodišče ne more posegati v dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča o tem, da sporni delilnik stroškov ne more biti podlaga za izračun toženčevih obveznosti (niti v sorazmernem delu), ker ni bil veljavno sprejet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057239
OT člen 18, 19, 34. ZPP člen 99, 144, 214, 337, 458, 458/1.
zamuda roka za izstavitev računa – izguba pravice terjati plačilo – spor majhne vrednosti
V kolikor zavezanec za izstavitev računa le-tega ne izstavi v določenem roku, ne izgubi pravice do njegove izstavitve in s tem pravice do plačila za opravljeno storitev. Edini institut, ko upnik s potekom časa izgubi pravico terjati plačilo, je zastaranje terjate. Seveda je z zamudo izstavitve računa upnik lahko v predpisanem prestopku, kot je na primer davčni prekršek, kar pa nedvoumno ne vpliva na vprašanje utemeljenosti terjatve po računu.
OZ člen 190, 190/1. SPZ člen 95, 95/4, 95/9. ZTLR člen 38, 38/4, 38/8.
neupravičena pridobitev - vlaganja v nepremičnino - stroški za vzdrževanje stvari - koristni stroški - nastanek prikrajšanja - izguba posesti vlagatelja - nastanek obogatitve - prehod koristi - prejemnik koristi
Terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi vlaganj ne more nastati oz. zapasti še preden vlagatelj izgubi posest nepremičnine, v katero je vlagal. O obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti ki se sklicuje na ta vlaganja.