negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.
OZ člen 6, 6/2. ZPVPJN člen 15, 15/2, 72, 72/1, 72/1–1.
skrbnost dobrega strokovnjaka – razmerje med odvetnikom in stranko – opustitev opozorila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – plačilo sodne takse – revizija
Stranska intervenientka (odvetnica) kot pravni strokovnjak je s prevzemom pooblastila za zastopanje prevzela ne le obveznost sestave in vložitve zahtevka za revizijo, pač pa tudi druge obveznosti, ki so potrebne za pravilno vložitev samega zahtevka, v danem primeru plačilo takse in predložitev potrdila, ki je, kot izhaja iz samega besedila drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, sestavni del zahtevka za revizijo. Zavarovanka bi morala v vsakem primeru (najkasneje po tem, ko je sestavila zahtevek za revizijo in mu priložila stroškovnik) preveriti, koliko znaša taksa in ali je bila taksa plačana v ustrezni višini, ter tožečo stranko opozoriti na dejstvo zavrženja zahtevka za revizijo v primeru neplačila ustreznega dela takse.
Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - pavšalni znesek
Sodišče prve stopnje bi, ob pravilni uporabi tar. št. 6002 ZOdvT, glede pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, moralo upoštevati 20 % nagrade in ne zneska 20,00 EUR. ZOdvT v tar. št. 6002 namreč določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR.
ureditev meje – sodna določitev meje – ureditveni kriteriji – močnejša pravica – katastrska meja – določitev meje v upravnem postopku – trditveno in dokazno breme
SPZ v 2. odstavku 77. člena domneva močnejšo pravico po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku. Če katastrskega postopka še ni bilo ali ta še ni končan z določitvijo dokončne meje, domneve ni in sodišče postopa po ustaljeni praksi. Če se sodni postopek začne po dokončnosti upravne odločbe o meji ali če bo meja kot dokončna ugotovljena šele po uvedbi sodnega postopka, vendar pred koncem glavne obravnave, morajo udeleženci pred sodiščem najprej ovreči domnevo dokončne meje. Dokazno in trditveno breme je preneseno na tistega udeleženca, ki domnevo izpodbija.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5. ZPP člen 214, 214/2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - varni pogoji dela - soprispevek oškodovanca k nastali škodi
Delodajalec, ki ne poskrbi, da so dostopne poti proste ovir, še posebej tik za vrati, krivdno odgovarja za škodo, ki nastane delavcu ob padcu preko takih ovir.
Delodajalec mora računati tudi z običajno stopnjo manjše pazljivosti delavcev, ko izpolnjujejo delovne naloge, in to še ne pomeni njihovega soprispevka k nastali škodi.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo 38 let stari ženski, ki je itrpela -zlom telesa 12. prsnega vretenca; ta je odmerjena v višini 15 povprečnih neto plač, od tega za:
- telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem: 6.000 EUR
– duševne bolečine zaradi zmanjšanja zmanjšanja življenjske aktivnosti: 9.000 EUR
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - plača - plačilo za delo - plačilo za poslovno uspešnost
Pritožbeno sodišče glede na podatke iz listin ter različnosti izpovedb tožnika in toženca o okoliščinah povišanja toženčeve plače ugotavlja, da glede tega vprašanja dejansko stanje še ni popolno razčiščeno. Tožnik je o tem predlagal zaslišanje prič, med drugim tudi priče, ki je edina imela s toženo stranko sklenjen dogovor o povišanju plače v pisni obliki. Sodišče prve stopnje bo šele po tako izvedenih dokazih lahko ugotovilo resnično dejansko stanje spornega dogovora in če je toženec (toženec) imel podlago za podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi skladno z določbo 3. alineje prvega odstavka 112. člena ZDR, to je zaradi izplačevanja bistveno zmanjšanega plačila za delo za vsaj dva meseca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080963
OZ člen 133, 133/3, 243.
odškodnina – obnova ceste – splošno koristna dejavnost – onemogočen dostop do lokala – prosta presoja dokazov
Če škoda nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev tiste škode. Ni že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi bila povezana z opravljanjem splošne koristne dejavnosti.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 116, 117. ZST-1 člen 34, 34a.
nujna pot – ustanovitev nujne poti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – postopek za plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – prekluzivni rok – zamuda roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in ni podaljšljiv.
delitev skupnega premoženja - denarna terjatev - premično skupno premoženje - premično skupno premoženje v izključni uporabi enega zakonca
Toženka ni nasprotovala denarnemu zahtevku iz razloga, ker tožnik uveljavlja denarno terjatev v višini protivrednosti premičnih stvari iz skupnega premoženja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera izjemoma dopusten tudi takšen zahtevek v pravdnem postopku, kljub dejstvu, da se je pravda vodila glede obsega in deležev na skupnem premoženju in da se skupno premoženje načeloma deli kot celota (le) v nepravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013480
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3. ZDR člen 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek
Tožnik je dvokrako lestev prislonil na steno, namesto da bi jo razprl. Ko se je povzpel po njej, je ta zdrsnila, zato je padel. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti pri prvotoženi stranki. Neposredni vzrok za delovno nesrečo je bilo dejstvo, da se je tožnik zavestno odločil, da bo lestev uporabil na način, ki je v nasprotju z varnostnimi predpisi. Ni mogoče zanemariti, da sta tožnik in sodelavec uporabila lestve podizvajalca (za njihovo ustreznost za delo toženi stranki nista odgovorni), čeprav so bile v proizvodni hali tudi lestve prvotožene stranke. S tem je tožnik ravnal v nasprotju s 33. členom ZDR, v skladu s katerim mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Potrebno pa je upoštevati tudi okoliščini, da tožnik za delo na višini, čeprav ga je opravljal prvič, od prvotožene stranke ni dobil navodil za delo, ter da ta nad njegovim delom ni zagotovila ustreznega nadzora, ki pomenita krivdno ravnanje prvotožene stranke in posledično znatno zmanjšujeta tožnikov soprispevek k nastali škodi. Zato sta toženi stranki po temelju odgovorni za 90 % tožnikove škode.
solastnina – upravljanje s stvarjo – vzdrževalna dela na stvari v solasti – stroški vlaganja – neupravičena pridobitev – prepoved vmešavanja v tuje posle
Sodišče je pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka v celoti prezrlo eno temeljnih načel obligacijskega prava: prepoved vmešavanja v tuje posle. V skladu s tem načelom lastnik nepremičnine praviloma ni dolžan kriti stroškov vlaganj v njegovo nepremičnino, če za vlaganja ni dal soglasja, opravljena dela pa presegajo posle rednega upravljanja v zvezi z nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0063958
OZ člen 153. ZJC člen 5, 5/1, 14, 14/1, 14/1-23. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 13, 15, 15/1, 16.
upravljalec ceste – javna cesta – varna gradnja cest – škoda – posebni pogoji za odvijanje prometa – varna uporaba ceste – redno vzdrževanje prometnih površin – neutrjena bankina – deljena odškodninska odgovornost
Varno projektiranje in gradnja cestnega telesa sta v skladu z ZJC v domeni upravljalca ceste.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje lastnika – višina prikrajšanja
Pogodbeno razmerje med tožečo stranko in prodajalcem nepremičnine v konkretnem sporu ni pravno pomembno. Obstoj pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (uporabnine) se presoja v razmerju med lastnikom (imetnikom) stvari in osebo, ki stvar uporablja brez pravne podlage. To velja tudi za predpostavko prikrajšanja. Prikrajšanje premoženja tožeče stranke, ki nepremičnine ne more uporabljati, ker jo tožena stranka zaseda brez pravnega naslova, nima nobene zveze z višino kupnine, za katero je bila nepremičnina pridobljena.