Tožnik bi pri sklepanju pogodbe moral ravnati s skrbnostjo, kot se zahteva v prometu. Če je pogodbo podpisal, ne da bi jo poprej prebral ali se kako drugače prepričal o njeni vsebini, temu pogoju ni zadostil. Odveč je zato njegovo pritožbeno vztrajanje, da sporne nepremičnine v resnici ni nameraval prodati.
negatorna tožba solastnika – varstvo solastnika – zaščita pred vznemirjanjem – bremena skupne stvari
Tožnik bi bil upravičen do zahtevanega negatornega pravnega varstva le, če bi sporno ravnanje tožencev predstavljalo dejansko oviro za izvrševanje tožnikove solastninske pravice, tega pa tožnik ni dokazal.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET
VSL0063958
OZ člen 153. ZJC člen 5, 5/1, 14, 14/1, 14/1-23. Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja cest člen 2, 13, 15, 15/1, 16.
upravljalec ceste – javna cesta – varna gradnja cest – škoda – posebni pogoji za odvijanje prometa – varna uporaba ceste – redno vzdrževanje prometnih površin – neutrjena bankina – deljena odškodninska odgovornost
Varno projektiranje in gradnja cestnega telesa sta v skladu z ZJC v domeni upravljalca ceste.
ZRPPN člen 32, 33, 39, 55. ZNNZ člen 34, 38, 39, 40.
zamuda s plačilom odškodnine - razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - postopek za določitev odškodnine - zakonske zamudne obresti
Obresti so akcesorne glavni obveznosti plačila odškodnine, ki mora biti določena v okviru, predvidenem z 32. in 33. členom ZRPPN, zato mora v tem okviru ostati tudi obravnava zamudnih obresti.
Dejstvo, da sta bila toženca tista, ki sta iskala posojilodajalca (tožnika) in da sta višino pogodbenih obresti sama predlagala, z višino pogodbenih zamudnih obresti pa sta se strinjala, je v zadostni meri upoštevano s tem, da sodišče prve stopnje pogodbe ni štelo v celoti za nično, temveč le pogodbeno določilo o višini pogodbenih obresti v delu, v katerem presega obrestno mero predpisanih obresti, povečano za polovico.
Ko ima dvostransko pravno dejanje za posledico le prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, pogojev za izpodbijanje ni. To v tem postopku velja ne glede na pojasnjevalno določbo 4. odstavka 256. člena OZ. Ta se namreč nanaša lahko le na primere čiste odpovedi dedovanju. Kadar pa je odpoved dedovanju del dvostranskega pravnega dejanja, tedaj je treba določbo 4. odstavka 256. člena OZ razlagati z argumentom teleološke redukcije.
Glede vprašanja, v kakšnem obsegu je priposestvovala služnost, je bistveno, da so se izvajale vožnje za vse potrebe gospodujočega zemljišča v vsakem obdobju z vozili, ki jih je tehnični razvoj omogočal in so bila lastnikom gospodujočega zemljišča dostopna. Način dostopa se je torej spreminjal in to v posledici tehničnega napredka – sprememb, ki jih je prinesel razvoj. V takem primeru, ko se spremeni uporaba prometnih sredstev, namen služnosti pa ostaja isti, ne gre za razširitev služnosti. Služnost je bila priposestvovana, ko se še ni vozilo z avtomobili, traktorji, kamioni, ampak le z vozovi. Dejstvo, da danes ta služnostna pravica vključuje tudi vožnjo z vsemi vozili, ni posledica širitve služnosti, ampak posledica tehničnega napredka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – USTAVNO PRAVO
VSL0082870
ZOR člen 133, 1040. ZPP člen 226, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. ZGD člen 31. URS člen 125. UZITUL člen 22b.
pogodb o bančnem depozitu – varčevalci banke – hrvaški varčevalci – pristojnost slovenskega sodišča – uporaba slovenskega prava – zahteva za izplačilo bančnega depozita – pasivna legitimacija – spremenjene okoliščine – podružnica – odgovornost matične družbe – jamstvo za devizne vloge
Ugovor, da gre za nasledstveno vprašanje, je lahko pomemben, če bi šlo za spor o prevzemu jamstva med državami naslednicami bivše SFRJ, ali bankami različnih držav naslednic, ki so po razpadu SFRJ prevzele obveznosti za devizne hranilne vloge v posameznih državah članicah. V obravnavani zadevi pa gre za spor med posameznim varčevalcem in toženo stranko iz civilnopravnega razmerja, pri reševanju katerega ta ugovor ni utemeljen. Tovrstne spore je treba reševati po splošnih pravilih obligacijskega prava in pravilih o odgovornosti družbe za obveznosti iz pravnih poslov, ki jih je sklenila njena podružnica.
Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
Tožbeni zahtevek za odstranitev hlodovine ni utemeljen tudi zato, ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da že na dan ogleda na nepremičnini, ki jo je tožnica pokazala kot svojo, hlodov ni bilo več, za odločitev pa je relevantno samo stanje ob zaključku glavne obravnave, upoštevaje časovne meje pravnomočnosti. Dejstvo, da je v preteklosti prišlo do vznemirjenja tožničine lastninske pravice, bi bilo lahko pomembno le za utemeljitev tožbenega zahtevka za prepoved bodočega vznemirjanja. Predpogoj za vložitev tožbenega zahtevka s takšno vsebino je, da obstaja resna nevarnost oziroma so podani indici, da se bo vznemirjanje ponovilo.
ZPP člen 22, 22/1, 69, 69/3, 69/4. OZ člen 12, 435, 435/1.
sporazum o krajevni pristojnosti – ugovor krajevne pristojnosti v pritožbi – prodajna pogodba – dokazna ocena
Tožnik lahko uveljavlja sporazum strank o krajevni pristojnosti le v tožbi (ki ji mora priložiti listino o sporazumu), toženec pa le v odgovoru na tožbo. Sodišče se nato lahko izreče za krajevno nepristojno le do razpisa glavne obravnave. V obravnavani zadevi se na pogodbeno zapisani sporazum o krajevni pristojnosti ni sklicevala nobena pravdna stranka. Pritožbene navedbe v tej smeri so prepozne in neupoštevne.
Tožnica kot kupovalka je svoje obveznosti iz prodajne pogodbe izpolnila v celoti, zaradi česar sta toženca kot prodajalca dolžna izročiti tožnici nepremičnino prosto oseb in stvari.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0057270
OZ člen 22, 438, 507, 513, 513/3. SPZ člen 17, 66, 124.
zakonita predkupna pravica – kršitev predkupne pravice – popolna ponudba – pritiklina – nepremičnina – prodaja nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas
V primeru prodaje nepremičnine, dane v najem za nedoločen čas, podrobnosti najemne pogodbe in njihova predložitev k ponudbi ne gre šteti za pogoje ponujene prodaje v smislu določbe 507. člena OZ, ki jo je treba uporabiti v luči 22. člena OZ v zvezi s 438. členom OZ o tem, kaj je opredelilni element ponudbe prodajnega tipa. Čeprav je bila v relevantnem času prodajana nepremičnina v najemu tretjega toženca kot najemnika za nedoločen čas, seznanitev predkupnega upravičenca v ponudbi z obstojem najemne pogodbe, osebo najemnika, časom trajanja in možnostjo odpovedi razmerja z odpovednim rokom, zadošča.
Kršitev predkupne pravice nastopi tudi v primeru, ko je bila predkupnemu upravičencu sicer poslana popolna ponudba, pa je ta ni sprejel, predkupni zavezanec pa je nato sklenil pogodbo s tretjo osebo pod ugodnejšimi prodajnimi pogoji, kot so bili navedeni v ponudbi.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 395, 395/2, 398, 398/1.
predlog za obnovo postopka – zavrženje predloga za obnovo postopka – kršitev pravice do izjave – nevročitev odgovora na predlog za obnovo
Pritožnica sicer navede, da ji odgovor na predlog za obnovo ni bil vročen, a to golo dejstvo še ne vzpostavlja potrebne relacije iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, da je bila namreč zaradi te opustitve sodišča pritožnica vsebinsko prizadeta v svoji pravici do izjave. V pravici do izjave bi bila vsebinsko namreč prizadeta, če bi ob seznanitvi z odgovorom na predlog sicer podala kakšno izjavo, ki je zaradi opustitve vročitve ni mogla podati. Tega pa pritožnica ne trdi. Ker za obstoj te kršitve sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, bi morala tožnica konkretizirano navesti vse prvine te procesne kršitve.
Ob ugotovitvah, da tožena stranka blagovne znamke X ni pridobila na pogodbeni podlagi, temveč iz naslova zaščite blagovne znamke po pravilih varstva pravic intelektualne lastnine, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je odpadla kavza dogovora z dne 5. 2. 2007, ki je s tem prenehal veljati. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo zahtevek tožnika na izpolnitev dogovora z dne 5. 2. 2007, je torej pravilna.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje lastnika – višina prikrajšanja
Pogodbeno razmerje med tožečo stranko in prodajalcem nepremičnine v konkretnem sporu ni pravno pomembno. Obstoj pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (uporabnine) se presoja v razmerju med lastnikom (imetnikom) stvari in osebo, ki stvar uporablja brez pravne podlage. To velja tudi za predpostavko prikrajšanja. Prikrajšanje premoženja tožeče stranke, ki nepremičnine ne more uporabljati, ker jo tožena stranka zaseda brez pravnega naslova, nima nobene zveze z višino kupnine, za katero je bila nepremičnina pridobljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080963
OZ člen 133, 133/3, 243.
odškodnina – obnova ceste – splošno koristna dejavnost – onemogočen dostop do lokala – prosta presoja dokazov
Če škoda nastane pri opravljanju splošne koristne dejavnosti, za katero je izdal dovoljenje pristojni organ, je mogoče zahtevati samo povrnitev tiste škode. Ni že v izhodišču protipravna vsa škoda iz naslova izgubljenega dobička, ki naj bi bila povezana z opravljanjem splošne koristne dejavnosti.