Ker je toženec, kljub izdani začasni odredbi, nadaljeval z motilnimi dejanji, je sodišče prve stopnje pravilno izvršilo plačilo zagrožene denarne kazni.
ZST-1 člen 3, 3/8. ZST-1 tarifna številka 91211. SPZ člen 105, 105/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - zavezanec za plačilo takse pri dokončanju etažne lastnine - razlaga zakona
Sodišče prve stopnje je v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL etažno lastnino le dokončalo s tem, da je na skupnih delih določilo solastniške deleže. To pa ni podlaga, da bi pritožnika na podlagi 8. točke 3. člena ZST-1 v zvezi z tarifno številko 91211 lahko opredelili kot zavezano stranko za plačilo sodne takse za postopek za vzpostavitev etažne lastnine.
OZ člen 6, 6/2. ZPVPJN člen 15, 15/2, 72, 72/1, 72/1–1.
skrbnost dobrega strokovnjaka – razmerje med odvetnikom in stranko – opustitev opozorila – protipravno ravnanje – vzročna zveza – plačilo sodne takse – revizija
Stranska intervenientka (odvetnica) kot pravni strokovnjak je s prevzemom pooblastila za zastopanje prevzela ne le obveznost sestave in vložitve zahtevka za revizijo, pač pa tudi druge obveznosti, ki so potrebne za pravilno vložitev samega zahtevka, v danem primeru plačilo takse in predložitev potrdila, ki je, kot izhaja iz samega besedila drugega odstavka 15. člena ZPVPJN, sestavni del zahtevka za revizijo. Zavarovanka bi morala v vsakem primeru (najkasneje po tem, ko je sestavila zahtevek za revizijo in mu priložila stroškovnik) preveriti, koliko znaša taksa in ali je bila taksa plačana v ustrezni višini, ter tožečo stranko opozoriti na dejstvo zavrženja zahtevka za revizijo v primeru neplačila ustreznega dela takse.
Ko ima dvostransko pravno dejanje za posledico le prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, pogojev za izpodbijanje ni. To v tem postopku velja ne glede na pojasnjevalno določbo 4. odstavka 256. člena OZ. Ta se namreč nanaša lahko le na primere čiste odpovedi dedovanju. Kadar pa je odpoved dedovanju del dvostranskega pravnega dejanja, tedaj je treba določbo 4. odstavka 256. člena OZ razlagati z argumentom teleološke redukcije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožniku se v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očita, da je naročil dodatna gradbena dela, ki so občutno presegala prvotno dogovorjena. Tožnik v spornem času kot odgovoren delavec tožene stranke izvajalcu ni naročil gradbenih del v obsegu, ki bi pomenil 76 % odmik od prvotne pogodbene cene. Tudi sicer je bil nadzorni organ tisti, ki bi moral poskrbeti za obveščanje tožnika o spremembah na gradbišču. Tožnik v konkretnem primeru ni ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti in ni kršil delovnih obveznosti. Zato tožena stranka ni imela podlage, da je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi na delovnem mestu vodje režijskega obrata.
uporaba tuje stvari v svojo korist – uporabnina – prikrajšanje lastnika – višina prikrajšanja
Pogodbeno razmerje med tožečo stranko in prodajalcem nepremičnine v konkretnem sporu ni pravno pomembno. Obstoj pogojev za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve (uporabnine) se presoja v razmerju med lastnikom (imetnikom) stvari in osebo, ki stvar uporablja brez pravne podlage. To velja tudi za predpostavko prikrajšanja. Prikrajšanje premoženja tožeče stranke, ki nepremičnine ne more uporabljati, ker jo tožena stranka zaseda brez pravnega naslova, nima nobene zveze z višino kupnine, za katero je bila nepremičnina pridobljena.
pravica do izjave – možnost obravnavanja pred sodiščem – fikcija vročitve
Ker je toženka z dovolj visoko stopnjo verjetnosti izkazala, da ji tožba in vabilo na narok za glavno obravnavo nista bila vročena, toženi stranki z opustitvijo vročitve ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka, ki narekuje razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083375
ZPP člen 7, 98, 98/5, 212, 343, 343/1, 343/4.
odškodninska odgovornost odvetnika – mandatno razmerje – protipravno ravnanje – dejansko stanje – zavarovalno kritje – pooblaščenci – upravičenost za zastopanje – postopek s pritožbo
Tožniku ni uspelo dokazati, da je odvetnika pooblastil za vložitev revizije, izčrpanje tega izrednega pravnega sredstva pa je bilo pogoj za morebitne nadaljnje postopke. Materialnopravno pravilen je zato zaključek izpodbijane sodbe, da v tem primeru ni bilo zavarovalnega jamstva, kar pomeni, da toženka ne odgovarja za domnevno tožnikovo škodo.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – pogoji za izdajo začasne odredbe – neznatna škoda
Uveljavljena večinska sodna praksa zagovarja stališče, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo oziroma da samo po sebi ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.
postopek za določitev odškodnine – razlastitveni upravičenec – ugovor pasivne legitimacije
Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da nasprotna udeleženka ni razlastitveni upravičenec, da zato ne more biti pasivno legitimirana v tem postopku in da je zato predlagateljev predlog neutemeljen.
Za presojo, ali je podana prekoračitev zahtevka, je praviloma odločilen izrek sodbe. Primerja se tožbeni predlog in izrek sodbe (po višini), ne pa razlogi. Če je namreč sodba utemeljena z drugačno pravno podlago (tudi če je za stranko ugodnejša) od tiste, na katero se je sklicevala v postopku, ne gre za prekoračitev.
Če nastane položaj nepravilne izpolnitve, velja domneva, da ima ta nepravilna izpolnitev značilnosti protipravnega stanja. Podlaga (razlog) te domneve je okoliščina, da ima v večini primerov objektivno stanje nepravilne izpolnitve hkrati značilnosti protipravnega stanja.
ZPP člen 105a, 105a/2, 105a/3, 116, 117. ZST-1 člen 34, 34a.
nujna pot – ustanovitev nujne poti – plačilo sodne takse kot procesna predpostavka – postopek za plačilo sodne takse – prepozno plačilo sodne takse – domneva umika pritožbe – prekluzivni rok – zamuda roka – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo
Rok za plačilo sodne takse je prekluziven in ni podaljšljiv.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok za zamudo – vročitev sodnega pisanja – vročilnica – javna listina – trditveno in dokazno breme – dokazi – izpovedba stranke – prosta presoja dokazov
Ni razloga, da sodišče ne bi sledilo toženkini izpovedbi glede odnosov z bivšim možem ter dalj časa trajajočem izginjanju stvari. V dispoziciji četrte toženke je, na kakšen način bo svoje trditve dokazovala. Izpovedba stranke je povsem ustrezen dokaz in ni nujno, da bi predlagala še zaslišanje moža - še posebej, če so odnosi med njima močno skrhani. Izpovedba stranke je tako povsem primeren dokaz, ki ga je sodišče ustrezno ovrednotilo. Nenazadnje pa je tudi pritožnica imela možnost, da v zvezi s tem poda svojo trditveno podlago in dokazne predloge.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 122.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe
Tožnikovo ravnanje v zvezi z verbalnim konfliktom ter odrivom sodelavca, pri čemer je ta utrpel lažjo telesno poškodbo, ker ga je tožnik odrinil z nožem v rokah, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je sodelavca telesno poškodoval tako, da ga je z nožem porezal v predelu prsi, zaradi česar je bil začasno okvarjen del njegovega telesa, začasno pa je bila zmanjšana tudi njegova zmožnost za delo. Tožnik se je zavedal, da v kolikor z nožem v roki odrine drugega, lahko pride do njegove poškodbe, saj je takšno zavedanje možno pričakovati od vsakega povprečnega človeka. Tožnikova kršitev ima vse znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1, zato je obstajal utemeljen razlog po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – zaupanje otroka v varstvo in vzgojo – korist otroka – izjava otroka
Pretirano hotenje po pridobitvi otrokovega mnenja je lahko v nasprotju z njegovimi koristmi. Tega se morajo vsi akterji, ki sodelujejo v postopku odločanja o vzgoji in zaupanja otroka, jasno zavedati. Otroke je namreč treba zaščititi tudi pred občutkom, da so s svojimi izjavami direktno vplivali na to, komu jih bo sodišče dodelilo.
delitev skupnega premoženja - denarna terjatev - premično skupno premoženje - premično skupno premoženje v izključni uporabi enega zakonca
Toženka ni nasprotovala denarnemu zahtevku iz razloga, ker tožnik uveljavlja denarno terjatev v višini protivrednosti premičnih stvari iz skupnega premoženja, zato je glede na okoliščine konkretnega primera izjemoma dopusten tudi takšen zahtevek v pravdnem postopku, kljub dejstvu, da se je pravda vodila glede obsega in deležev na skupnem premoženju in da se skupno premoženje načeloma deli kot celota (le) v nepravdnem postopku.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013480
OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3. ZDR člen 33, 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vmesna sodba - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek
Tožnik je dvokrako lestev prislonil na steno, namesto da bi jo razprl. Ko se je povzpel po njej, je ta zdrsnila, zato je padel. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju nevarne dejavnosti pri prvotoženi stranki. Neposredni vzrok za delovno nesrečo je bilo dejstvo, da se je tožnik zavestno odločil, da bo lestev uporabil na način, ki je v nasprotju z varnostnimi predpisi. Ni mogoče zanemariti, da sta tožnik in sodelavec uporabila lestve podizvajalca (za njihovo ustreznost za delo toženi stranki nista odgovorni), čeprav so bile v proizvodni hali tudi lestve prvotožene stranke. S tem je tožnik ravnal v nasprotju s 33. členom ZDR, v skladu s katerim mora delavec spoštovati in izvajati predpise o varnosti in zdravju pri delu ter pazljivo opravljati delo, da zavaruje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Potrebno pa je upoštevati tudi okoliščini, da tožnik za delo na višini, čeprav ga je opravljal prvič, od prvotožene stranke ni dobil navodil za delo, ter da ta nad njegovim delom ni zagotovila ustreznega nadzora, ki pomenita krivdno ravnanje prvotožene stranke in posledično znatno zmanjšujeta tožnikov soprispevek k nastali škodi. Zato sta toženi stranki po temelju odgovorni za 90 % tožnikove škode.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013566
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 184. ZDIJZ člen 34, 34/2. ZJU člen 15a, 140, 140/1.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca
Tožena stranka je uspela dokazati, da s svojimi ravnanji, ki jih je v postopku izpostavila tožnica (da tožena stranka tožnici ni zagotavljala dela v skladu z določbami pogodbe o zaposlitvi oziroma njenega delovnega mesta, da jo je protizakonito premeščala na druga delovna mesta, jo razrešila z mesta vodje delovne skupine, ji zapečatila njeno delovno mesto, in jo tudi drugače šikanirala), tožnice ni trpinčila, oz. šikanirala oziroma nad njo ni izvajala mobinga. Zato je njen tožbeni zahtevek za plačilo vtoževane odškodnine za nepremoženjsko škodo po temelju neutemeljen. Spornih ravnanj tožene stranke namreč ni mogoče opredeliti kot protipravna v smislu elementa odškodninske odgovornosti, ki bi moral biti podan, če bi tožnica želela s svojim tožbenim zahtevkom za plačilo nepremoženjske škode uspeti.