Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo odklonilnemu mnenju upravitelja glede razrešitve in imenovanja novega direktorja dolžnika. Pritožnikove trditve, da je bilo mnenje upravitelja dano v korist predlagatelja postopka-upnika, so pavšalne in neobrazložene. Dejstvo, da ga je kot upravitelja predlagal predlagatelj postopka prisilne poravnave, je v skladu z zakonom in torej samo po sebi ne more pomeniti, da je mnenje upravitelja pristransko, kar mu smiselno očita pritožnik. Da bi bilo tako, bi moral pritožnik svoje trditve s tem v zvezi v večji meri konkretizirati.
otroški dodatek - znižanje plačila vrtca - podatki o dohodkih - ugotavljanje dohodka - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb (o znižanju plačila vrtca in pravici do otroškega dodatka) v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS o dohodkih za preteklo leto, to je za leto 2011, česar pa ni storil in tožeči stranki tako v letu 2012 oziroma v letu 2013 neopravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko finančno stanje tožničine družine drugačno zaradi dividend in kapitalskega dobička, kakor pa v letu 2011 oziroma v letu 2010. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, je izjema, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. Tožena stranka bo zato v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka tožeče stranke morala upoštevati dejanski dohodek tožnice v letu 2011, nato pa ponovno odločiti o višini plačila za program vrtca in o upravičenju tožnice do otroškega dodatka.
razmerja med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki - stiki pod nadzorom - trajanje stikov
Ko sodišče ureja stike, jih mora urediti glede na razmere v času odločanja in za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da so stiki pod nadzorom izjema od pravila in da zato praviloma ne morejo trajati neomejen čas. Če bodo podane spremenjene razmere lahko ali CSD ali starša predlagata drugačno ureditev stikov, ne more pa sodišče določiti stikov le v trajanju enega leta kot to predlaga CSD.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - predstavniki delavcev
Vsi določeni oziroma izvoljeni sindikalni zaupniki niso deležni posebnega pravnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi po 113. členu ZDR. Za obstoj takšnega pravnega varstva je potrebno, da sindikat po določbi drugega odstavka 208. člena ZDR delodajalca obvesti, da je nekdo izvoljen za sindikalnega zaupnika, pri čemer je potrebno upoštevati tudi dogovorjena merila med sindikatom in delodajalcem o tem, ali in kateri sindikalni zaupniki uživajo delovnopravno varstvo. Tožnik v predmetnem postopku ni uspel dokazati niti da bi bil izvoljen za sindikalnega zaupnika niti da bi bila o tem obveščena tožena stranka. Zato tožnik ni užival posebnega pravnega varstva pred odpovedjo kot sindikalni zaupnik po 113. členu ZDR.
V primeru kršitve pogodbe mora stranka vrniti oziroma nadomestiti vrednost prejetega iz pogodbe oziroma nadomestiti vrednost, če nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila.
Pritožbeno sodišče je v podobnih primerih že zavzelo stališče, da tožeče stranke z zahtevki na odpravo izpodbijanih upravnih aktov v zvezi z negativno uskladitvijo pokojnin po 143. členu ZUJF potem, ko je tožena stranka na podlagi določb ZOPRZUJF z izdajo novih odločb pravnomočno odpravila pravne posledice negativne uskladitve pokojnin, ne izkazujejo več pravnega interesa za tožbo, ker si ne morejo izboljšati pravnega položaja.
Neizkazanost pravnega interesa zaradi odpravljenih pravnih posledic s pravnomočnim posamičnim upravnim aktom in nezmožnost izboljšanja pravnega položaja velja tudi za vtoževano akcesorno denarno terjatev, ki v okoliščinah konkretnega primera ne more obstajati kot samostojna terjatev, temveč le v povezavi s pravico do pokojninske dajatve. Nova odločba, izdana na podlagi določb ZOPRZUJF, je postala pravnomočna. S pravnomočno odločbo tožniku niso bile priznane obresti, temveč izplačilo razlike pokojnine v dveh obrokih. Zato tožnik ne more samostojno uveljavljati zakonskih zamudnih obresti po določbi 378. člena OZ. Tožena stranka je namreč sanirala pravne posledice razveljavljenih določb ZUJF tudi za nazaj, pri čemer pa ZOPRZUJF ni določil, da tožena stranka izplača tudi zakonske zamudne obresti.
ZPIZ-1 člen 36, 36/3, 87, 87/2. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20.
starostna pokojnina - pokojninska doba - mednarodni sporazum - sporazum s Srbijo
Za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine bi moral tožnik ob izpolnitvi starostnega pogoja 65 let dopolniti tudi najmanj 15 let zavarovalne dobe (čl. 36/3 ZPIZ-1). Tožnik pri slovenskem zavodu ni dopolnil zahtevane zavarovalne dobe, zato ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za priznanje pravice do samostojne starostne pokojnine.
Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 18. ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3. ZIZ člen 24, 24/4, 71. ZPP člen 78, 208. ZZZDR člen 5a.
izterjava terjatve upnika, ki jo je imel do zapustnika, od dediča - način poplačila - prodaja podedovanega premoženja ali unovčenje lastnega premoženja dediča - več dedičev - zastopanje mladoletnega dediča
Dedič sicer lahko poplača terjatev, ki jo ima upnik do njega na podlagi pravnega nasledstva, s prodajo podedovane nepremičnine, lahko pa dolg (do vrednosti podedovanega premoženja) poravna z unovčenjem svojega ostalega premoženja.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine - več zaporednih prenosov nepremičnine - nevknjiženi prenosi - vročitev sklepa o začetku postopka vzpostavitve zemljiškoknjižne listine
Drugi odstavek 150. člena ZZK-1 v primerih večkratnih zaporednih prenosov, ki niso vpisani v zemljiško knjigo izjemoma dovoljuje neposredno vknjižbo zadnjega pridobitelja, vendar le, če so izpolnjeni pogoji tudi za vse vmesne vpise. Zato je treba kot zemljiškoknjižne lastnike v smislu tretjega odstavka 236. člena ZZK-1 šteti tudi vse vmesne pridobitelje.
Izpodbijana sklepa o premestitvi tožnika sta nezakonita že iz razloga, ker ne vsebujeta obrazložitve razloga za premestitev oz. ciljev, ki se zasledujejo s prerazporeditvijo javnega uslužbenca, ampak le povzemata zakonski tekst razloga za premestitev, kot je opredeljen v 3. točki 1. odstavka 149. člena ZJU (ocena predstojnika, da je mogoče s premestitvijo zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa).
KZ-1 člen 131, 144, 202, 253, 257, 288. ZKP člen 39, 39/1-6, 96, 96/2, 435, 435/1, 437, 437/1, 371, 371/2. ZST-1 člen 11, 11/2.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja – izločitev sodnika – dvom v nepristranskost – stroški kazenskega postopka – sodna taksa
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v katerih pritožnica izpodbijanemu sklepu očita kršitev videza nepristranskosti, glede na to, da je o vloženem obtožnem predlogu odločala sodnica, ki dela na istem sodišču kot sodnica zoper katero je bil obtožni predlog vložen. Pritožnici je na takšen očitek odgovorilo že pritožbeno sodišče, ko je v sklepu I Kr 54888/2012 z dne 27. februarja 2014 odločalo o njenem predlog za prenos krajevne pristojnosti in ji pojasnilo, da bi lahko bile podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodišča v primeru, ko bi sodišče vodilo postopek zoper sodnico istega sodišča. V tem primeru pa je prišlo do zavrženja obtožnega predloga že ob preizkusu, ki ga je sodišče moralo opraviti po uradni dolžnosti.
ZPP člen 249. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39.
nagrada izvedenca
Očitki o nestrokovnosti, malomarnosti in nepravilnosti bi lahko bili kvečjemu upoštevni v postopku vsebinskega obravnavanja cenilnega poročila, kjer pa je dolžnik na navedene pomisleke, glede na listine v spisu, tudi opozoril.
V izvršilnem postopku se o stroških postopka ne odloča samo z enim sklepom sodišča (kot v pravdnem postopku), ampak z več sklepi glede na zahteve upnika v zvezi s posameznimi stroški. Z upoštevanjem navedenega je treba standard „ takoj „ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.
ZPIZ-1 člen 13, 22, 34, 46, 46/1, 47, 48, 49, 359. ZMEPIZ člen 23, 23/3, 47. URS člen 158. ZPIZ-2 člen 160, 390, 390/1.
lastnost zavarovanca - delovno razmerje - pravnomočno urejeno pravno razmerje
Tožnica je v spornem času pridobila lastnost zavarovanke z vloženo prijavo v zavarovanje na podlagi 34. člena ZPIZ-1 (prostovoljna vključitev v zavarovanje). Prijava je bila izvršena s strani tožnice, kar je v skladu s 3. odstavkom 23. člena ZMEPIZ ter zadnjo alineo 47. člena ZMEPIZ. Ob takšnem načinu pridobitve lastnosti zavarovanke ni zakonske podlage za posebno ugotavljanje lastnosti zavarovanke oz. ugotavljanje zavarovalnega razmerja s posebno odločbo. Tako nastalo pravno razmerje se je evidentiralo v matično evidenco na podlagi volje tožnice (prijave) in se šteje za urejeno pravno razmerje, ki je pravnomočno in ima za tožnico vse pravne učinke. V pravnomočno urejena pravna razmerja pa je možno poseči (odpraviti, razveljaviti ali spremeniti) le z izrednimi pravnimi sredstvi (158. člen Ustave RS).
preplačilo - odpis dolga - dodatek k tuji pokojnini - starostna pokojnina
V prvem odstavku 4. člena Zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (ZZSV), je določeno, da v primeru, da nosilec zavarovanja iz katere od republik nekdanje SFRJ upravičencu ne nakaže pokojnine za določen mesec, se mu dodatek odmeri v višini osnove. V drugem odstavku je določeno, da je v primeru iz prejšnjega odstavka upravičenec v 8 dneh po prejemu dolžan zavodu vrniti znesek pokojnine, ki mu jo za navedeni mesec naknadno nakaže nosilec zavarovanja iz druge republike nekdanje SFRJ. Tožnici je tuji nosilec zavarovanja ponovno začel izplačevati pokojnino. Ker je bila izplačana srbska pokojnina višja od osnove za odmero dodatka, tožnica v spornem obdobju ni bila upravičena do izplačila tega dodatka. Gre za preplačilo, ki ga je skladno z drugim odstavkom 4. člena ZZSV dolžna vrniti toženi stranki.
Mnenje ločitvenega upnika se kot procesna predpostavka razlikuje od potrebnega soglasja ločitvenega upnika, ki je potrebno v primeru, da kupnina ne dosega polovice vrednosti premoženja, ocenjenega po likvidacijski vrednosti. V primeru, ko zakon nalaga sodišču, da odloča o soglasju na podlagi mnenja upniškega odbora oziroma ločitvenega upnika, to pomeni, da sodišče na takšno mnenje ni vezano, svojo odločitev pa mora utemeljiti na ta način, da se opredeli do relevantnih navedb oziroma podanih stališč v podanem mnenju.
Pritožnik je v negativnem mnenju svoje nestrinjanje k sklenitvi pogodbe o prodaji premoženja utemeljil zgolj z mnenjem, da bi moral stečajni upravitelj razpisati novo javno dražbo za prodajo premoženja stečajnega dolžnika oziroma novo (zavezujoče) zbiranje ponudb. Pritožnik se je v svojem mnenju skliceval na okoliščine, ki ne morejo biti več predmet presoje v tej fazi postopka. Zgolj nestrinjanje ločitvenega upnika z doseženo prodajno ceno pa ne more biti razlog za odklonitev soglasja k sklenjeni pogodbi po postopku, opredeljenem s sklepom o prodaji.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (rubežem pokojnine) - uporaba spremenjenega zakona (102. člena ZIZ) o omejitvah izvršbe - prehodne določbe ZIZ-J o času vložitve predloga
Ker se po prehodni določbi navedenega zakona (prvi odstavek 82. člena) postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo ali zavarovanje vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona, je potrebno v konkretnem primeru uporabiti spremenjen 102. člen ZIZ.
zavrnitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo – prestrukturiranje zavarovanih terjatev – soglasje upnika – odločanje o začetku postopka poenostavljene prisilne poravnave – prijava in preizkus terjatev – preizkus ocene vrednosti zavarovanja
V postopku poenostavljene prisilne poravnave lahko prestrukturiranje zajema tudi zavarovane terjatve, vendar pa brez soglasja upnikov takšnih terjatev ni mogoče prestrukturirati.
zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25. člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.