ZPP člen 80, 81, 81/5, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 377, 378, 378/3.
sposobnost biti stranka – procesna predpostavka – postopek s pritožbo – prenehanje pravdne stranke – stečajni postopek – sklep o končanju stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – pravno nasledstvo – izbris iz sodnega registra – nedovoljena pritožba
Sposobnost biti stranka je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka (na kar sodišče ves čas postopka pazi po uradni dolžnosti). Za postopek s pritožbo to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas od njene vložitve do odločitve pritožbenega sodišča. Če v vmesnem času pride do prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva, ta predpostavka ni več podana, te pomanjkljivosti pa ni mogoče odpraviti. Tako nastane situacija, ko je pritožba vložena po osebi, ki nima (več) te pravice. Pritožba s tem postane nedovoljena in jo je zato potrebno zavreči.
Z dnem vpisa sklepa o zaključku stečajnega postopka v sodni register je tožena stranka prenehala. Zaradi navedenega načina prenehanja pa nima pravnih naslednikov, ki bi lahko prevzeli pravdo.
Sodišče prve stopnje je pravilno sledilo odklonilnemu mnenju upravitelja glede razrešitve in imenovanja novega direktorja dolžnika. Pritožnikove trditve, da je bilo mnenje upravitelja dano v korist predlagatelja postopka-upnika, so pavšalne in neobrazložene. Dejstvo, da ga je kot upravitelja predlagal predlagatelj postopka prisilne poravnave, je v skladu z zakonom in torej samo po sebi ne more pomeniti, da je mnenje upravitelja pristransko, kar mu smiselno očita pritožnik. Da bi bilo tako, bi moral pritožnik svoje trditve s tem v zvezi v večji meri konkretizirati.
razmerja med starši in otroki - ureditev stikov med starši in otrokom - stiki - stiki pod nadzorom - trajanje stikov
Ko sodišče ureja stike, jih mora urediti glede na razmere v času odločanja in za nedoločen čas. Sodišče prve stopnje pa je pravilno navedlo, da so stiki pod nadzorom izjema od pravila in da zato praviloma ne morejo trajati neomejen čas. Če bodo podane spremenjene razmere lahko ali CSD ali starša predlagata drugačno ureditev stikov, ne more pa sodišče določiti stikov le v trajanju enega leta kot to predlaga CSD.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK0006049
KZ-1 člen 299, 299/3, 324, 324/1-3. ZKP člen 18, 18/1, 355, 355/2, 367, 371, 371/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga – pravica do zagovornika – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – nevarna vožnja v cestnem prometu – preprečitev uradnega dejanja uradni osebi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena – kazenska sankcija
V opisu dejanja, kjer je navedeno, da je policist s policijskim avtomobilom hotel obdolženca ustaviti tako, da je vozilo zapeljal pravokotno na cesto, vendar je obdolženi z vozilom zapeljal naprej, trčil v zadnji del ter si tako sprostil pot in odpeljal naprej, so vsebovani elementi neposredne uporabe sile s katero je obtoženec poskusil policistu kot uradni osebi preprečiti uradno dejanje.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - spremenjena praksa Višjega sodišča v Kopru - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec
Dosedanja sodna praksa Višjega sodišča v Kopru je v podobnih zadevah dajala prednost 9. členu ZZK-1, ki določa, da so vpisi dovoljeni (le) proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice na katero se vpis nanaša. Vendar je ta sodna praksa presežena z odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 245/2013 z dne 23.6.2014.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
pomotni vpis - zaznamba spora ni vpisana na vseh posameznih delih stavbe - postopek popravljanja pomotnega vpisa - odločanje o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka
Za postopek popravljanja pomotnega vpisa se smiselno uporabljajo pravila, določena v 5. poglavju ZZK-1 za vpise, o katerih sodišče odloča po uradni dolžnosti. Med njimi sta tudi 133. člen, po katerem se zemljiškoknjižni postopek začne s trenutkom prejetja predloga, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti in 147. člen, po katerem sodišče odloča o vpisu po stanju vpisov v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka.
Zoisova štipendija - državna štipendija - prepoved sočasnega prejemanja več štipendij
O vlogi tožnice za dodelitev državne štipendije je bilo odločeno prej kot o vlogi za dodelitev Zoisove štipendije, vendar to dejstvo samo po sebi ne more biti razlog za zavrnitev tožničine vloge za dodelitev Zoisove štipendije. Namen 1. alineje 1. odstavka 9. člena ZŠtip, kjer je kot eden izmed splošnih pogojev za pridobitev štipendije določen pogoj, da štipendijo lahko pridobi upravičenec, če hkrati ne prejema katere od štipendij iz 5. člena tega zakona, je preprečiti sočasno prejemanje več štipendij. Ne omejuje pa upravičenca, da bi izbral, katero štipendijo, za katero izpolnjuje pogoje po tem zakonu, bo prejemal. Tožnica se je odločila, da bo prejemala Zoisovo štipendijo, saj je zanjo tudi podala vlogo, do državne štipendije v tem študijskem letu zaradi presega cenzusa pa ni upravičena in se ji ta ni izplačevala (ji je mirovala).
predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - pogoji za uspešnost predloga - dolgotrajnost izvršilnega postopka - odlog izvršbe na dolžnikov poslovni delež v družbi
Čeprav se upnik v dosedanjem teku postopka, ki se dejansko, kot v pritožbi izpostavlja, vodi že sedmo leto, ni uspel poplačati iz dolžnikovega premoženja, brez navedbe okoliščin v predlogu, ki bi kazale, da s predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti v celoti poplačan, tudi po oceni sodišča druge stopnje ne more zadostiti pogojem iz prvega odstavka 31. člena ZIZ.
ZZVZZ člen 80, 80/2, 81, 81/2, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 233, 233/1. ZUJF člen 90, 92, 227. ZUTD člen 9, 9/4, 64, 64/1, 64/1-4.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - brezposelnost - interventni ukrepi - ukinitev pravice do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb
Bolečina kot subjektivni občutek ni eksaktno merljiva in dokazljiva, vendar objektivni izvidi izkazujejo, da za relevantno obdobje pri tožniku ni potrjena takšna prizadetost oziroma intenziteta bolečin, da bi mu onemogočala delo. Zdravstveno stanje se namreč ugotavlja na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF črtan 4. odstavek 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
delna plačila - vračunavanje obresti in stroškov - pravilen vrstni red obračuna - delna ustavitev izvršilnega postopka
Določba 288. člena OZ ureja položaj, ko dolžnik v zvezi z isto (posamezno) obveznostjo dolguje poleg glavnice tudi obresti in stroške in ko njegovo plačilo ne zadošča za poplačilo te celotne obveznosti (plačani znesek je manjši od seštevka glavnice, obresti in stroškov). Pravilo namreč predpisuje, da se znesek plačila uporabi tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so natekle do dneva plačila, morebitni ostanek pa se uporabi za (delno) poplačilo glavnice.
Spor o letnem dodatku sodi med pravice do in iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja po 4. členu ZPIZ-1, zato je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani glede na določbo 7. člena ZDSS-1 kot stvarno pristojno utemeljeno sprejelo zadevo v obravnavanje.
O letnem dodatku ni bilo odločeno z odločbo in sicer ne s prvostopno in ne z dokončno odločbo, zaradi česar takšna tožba ni dopustna. V obravnavani zadevi tudi niso izpolnjeni pogoji za vložitev tožbe zaradi t.i. molka organa. Ker tožnica tožbe ni vložila zoper dokončno odločbo, in ker ni bila vložena nova zahteva za izdajo posamičnega upravnega akta v nadaljnjih sedmih dneh, je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi 75. člena ZDSS-1 tožbo kot preuranjeno in nedopustno zavrglo.
Tožnica je bila po ustavitvi izplačevanja delne invalidske pokojnine ter po prenehanju delovnega razmerja oz. zavarovanja, kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 uživalka denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. Po prenehanju uživanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti je vložila zahtevo za priznanje nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oz. razporeditev na drugo ustrezno delo, z vlogama z dne 12. 2. 2013 in z dne 20. 3. 2013, v katerih je urgirala rešitev te zahteve, pa je izrecno uveljavljala delno invalidsko pokojnino, ki ji pripada po odločbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno tožnici od 11. 12. 2012 priznalo pravico do izplačevanja delne invalidske pokojnine, to je po prenehanju izplačevanja denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, na podlagi pravnomočne odločbe z dne 6. 7. 2011.
OZ člen 269. ZIZ 212, 226, 238a, 238b, 238c, 238d, 238e, 238f, 238g.
sodni penali
Izvršitev sodne odločbe o izvrševanju stikov med mladoletnim otrokom in staršem je posebej urejen v členih od 238a do 238g ZIZ. Zato določitev sodnih penalov v konkretnem primeru ne predstavlja ustrezne podlage za dosego izpolnitve obveznosti dolžnice v okviru s sodno odločbo urejenega in določenega načina izvrševanja osebnih stikov med upnikom in mladoletnim otrokom.
skrajšani postopek – preizkus obtožnega predloga – poprava obtožnega predloga – zavrženje obtožnega predloga – opis kaznivega dejanja
Zgolj zatrjevanje pooblaščenega odvetnika, da ima oškodovanec kot tožilec pravni interes, da pride do kazenskega postopka zoper osumljenca, ne more privesti do drugačne odločitve, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je namreč oškodovancu kot tožilcu kot očitno prava neuki stranki dalo možnost, da vloži ustrezno popravljen obtožni predlog pa tega ni storil, kljub temu, da je imel že takrat možnost, da se obrne na strokovno pomoč odvetnika. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je vlogo zavrglo je bilo v obravnavanem primeru skladno tudi z ustavnim načelom enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS.
zavrženje tožbe - javni uslužbenec - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Zakonitost prenehanja delovnega razmerja, do katerega je prišlo dne 14. 12. 2011, bi tožnik moral izpodbijati po postopkih in v rokih, kot jih določa ZJU. Postopek in rok za uveljavljanje pravnega varstva v primerih prenehanja delovnega razmerja določata 24. in 25. člen ZJU. Drugi odstavek 25. člena ZJU določa, da lahko javni uslužbenec sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva v 30 dneh od dneva vročitve sklepa komisije za pritožbe oziroma od dneva, ko poteče rok za izdajo tega sklepa; ta glede na določbo drugega odstavka 39. člena ZJU znaša 30 dni. Tožnik je 17. 1. 2012 toženi stranki poslal zahtevo za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja, o kateri tožena stranka ni odločila. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 17. 2. 2012 in se je iztekel 19. 3. 2012. Ker je tožnik tožbo vložil šele 7. 2. 2014, jo je vložil prepozno, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
otroški dodatek - znižanje plačila vrtca - podatki o dohodkih - ugotavljanje dohodka - upoštevanje dohodka iz predpreteklega leta
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da bi toženec pri izdaji izpodbijanih odločb (o znižanju plačila vrtca in pravici do otroškega dodatka) v letu 2012 moral upoštevati podatke DURS o dohodkih za preteklo leto, to je za leto 2011, česar pa ni storil in tožeči stranki tako v letu 2012 oziroma v letu 2013 neopravičeno upošteval podatke za leto 2009, ko je bilo dejansko finančno stanje tožničine družine drugačno zaradi dividend in kapitalskega dobička, kakor pa v letu 2011 oziroma v letu 2010. Upoštevanje dohodkov iz predpreteklega leta ter podatkov drugih upravljalcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih, je izjema, ko v času odločanja DURS še nima podatkov o dohodkih, prejetih v preteklem letu. Tožena stranka bo zato v ponovljenem postopku pri izračunu dohodka tožeče stranke morala upoštevati dejanski dohodek tožnice v letu 2011, nato pa ponovno odločiti o višini plačila za program vrtca in o upravičenju tožnice do otroškega dodatka.
uporaba računalniške aplikacije elektronske zemljiške knjige - vlaganje elektronskega predloga - možnost popravljanja napak pri vlaganju predloga - neskladnost predloga z listino, ki je podlaga vpisu
Prav iz razloga, ker uporaba računalniških aplikacij (vsaj na povprečni ravni računalniškega znanja danes) ni tako enostavna kot vlaganje pisnih vlog, je Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) omejil legitimacijo za vlaganje predlogov na osebe, za katere se predvideva, da imajo ustrezno znanje, to je zlasti notarje in odvetnike. Da do napak pri vlaganju predlogov ne bi prišlo, je odvetnikom na voljo tudi ustrezna pomoč pri upravljalcih aplikacije. Zato zatrjevanje pritožnikov, da so pri aplikaciji napake, ne more biti uspešno.
Besedilo „takoj po meritvi“ navedene določbe pravilnika je tolmačiti tako, da gre za primere, ko je rezultat merjenja hitrosti v razumnem časovnem intervalu (ki ne more biti daljši od časa, ko ostane rezultat meritve izpisan na ekranu naprave, to je praviloma do 15 minut oziroma do oprave naslednje meritve) objektivno mogoče neposredno pokazati vozniku kontroliranega vozila po njegovi ustavitvi. Obstajajo številne okoliščine, zakaj policisti voznika s prekoračeno hitrostjo ne morejo ustaviti v trenutku opravljene meritve (varnost drugih cestnoprometnih udeležencev, pobeg, itd.) in je povsem jasno, da je termin „takoj po meritvi“ potrebno uporabljati smiselno.
Določba 15. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu bi bila kršena, če voznik po opravljeni meritvi (prekoračene) hitrosti le-to brez svoje krivde ne bi mogel preveriti z vpogledom izpisa izmerjene hitrosti na ekranu merilne naprave (predolg časovni interval, opravljena nadaljnja meritev hitrosti drugemu vozniku, merjenje hitrosti vozil z enim policistom brez asistence, ne da bi takšen policist voznike tovrstnih vozil s prekoračeno hitrostjo ustavljal in jim predočil izmerjeno hitrost ali uporabil napravo za slikovno dokumentiranje, ki zagotavlja nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov kontroliranemu vozilu itd.). Določbo 15. člena navedenega pravilnika je zaradi tega potrebno tolmačiti razumno in smiselno oziroma tako, da je varovana pravica voznika preveriti rezultat opravljene meritve hitrosti vozila takoj po meritvi (to je v tistem časovnem okviru in okoliščinah, ko takšna preverba omogoča seznanitev z dejanskim in pravilnim rezultatom meritve), ter da je policistom omogočeno opravljati njihovo delo.