odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje koristi – tržna najemnina – zakonske zamudne obresti – dokazno breme
Odmena iz 2. odstavka 72. člena ZDen mora temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljeno in določeno korist dejansko tudi imel. Navedena dejstva (kako bi nepremičnino dejansko uporabljal oziroma ekonomsko izkoriščal) je dolžan zatrjevati in dokazati upravičenec.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za odbitje vlaganj oziroma stroškov v višini 40% (kolikor znaša v postopku odmere davka od najemnin višina normiranih stroškov). Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišče konkretno neizkazane stroške upoštevalo in odštelo od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082856
OZ člen 165, 168, 168/2, 299, 299/1, 299/2, 378. ZOZP člen 20a, 20a/2.
delno plačilo odškodnine – revalorizacija že plačane odškodnine – zapadlost terjatve – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru delnega plačila se plačani zneski revalorizirajo le, če sodišče odmeri denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ali denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, ki je odmerjena po cenah na dan sodne odločbe.
ZDR člen 141, 14/2. ZEPDSV člen 18, 18/1, 19, 19/2.
plača - plačilo za delo - pobot izplačila plače - soglasje - nadurno delo - nadure
Čas prevoza od sedeža tožene stranke do gradbišč spada v (efektivni) delovni čas delavca po drugem odstavku 141. člena ZDR, saj je v tem času delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec v primeru nevestnega dela delavca v skladu z določbami ZDR na voljo različne institute (disciplinske sankcije, redno ali izredno odpoved delovnega razmerja), kar pa ne vpliva na njegovo temeljno obveznost izplačila plače (in plačila za opravljene nadure).
Tožnik je v vtoževanem obdobju opravil večje število nadur, pri čemer mu je tožena stranka izplačala le del teh nadur. Zato je njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
odškodnina po 73. členu ZDen – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev – upravljavec nepremičnin
Pravico od odškodnine po 73. členu ZDen imajo samo tisti izmed zavezancev, ki so, prvič, nepremičnino vrnili iz lastnih sredstev, in drugič, so to nepremičnino pred tem odplačno pridobili. Predlagateljica niti ne trdi, da je/bi bila lastnica. V predlogu je navedla je imela pravico uporabe, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je kot javni zavod upravljavec nepremičnin, katerih lastnica je Republika Slovenija (enako bi veljalo tudi za sporno), zato s predlogom ne more uspeti.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
Kot dokaz opravljene vročitve ima vročilnica sicer vse elemente javne listine (sestavljena je na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, vendar je dovoljeno dokazovati, da so ugotovljena dejstva neresnična ali da je nepravilno sestavljena.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013150
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
Ker je obravnavano tožbo v imenu mladoletne tožnice vložil njen oče, kateremu tožnica ni bila zaupana v varstvo in vzgojo, je odločitev sodišča o zavrženju tožbe pravilna.
ZIZ člen 9, 9/2, 61, 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 343, 343/4, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – pritožba dolžnika – nedovoljena pritožba – pravni interes
Edine možne načine postopanja v primeru vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ. Če dolžnik ugovarja sklepu o izvršbi v celoti oziroma v delu, v katerem mu je bilo naloženo plačilo terjatve, postane obstoj te terjatve sporen. Ob pogoju, da dolžnikov ugovor izpolnjuje formalne predpostavke in je obrazložen, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo, ter nadaljuje postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se v primeru dolžnikovega ugovora o dajatvenem (kondemnatornem) delu sklepa o izvršbi ne odloča v izvršilnem postopku, temveč v pravdi. Navedeni določbi torej odločitve, kakršno je v zavrženi in v obravnavani pritožbi ter že prej v ugovoru zahteval dolžnik (razveljavitev sklepa o izvršbi v celoti, zavrženje predloga za izvršbo, ustavitev postopka in preklic izvršilnih dejanj), ne omogočata.
razlaga splošnih pogojev zavarovanja – vihar – škoda
V 3. členu Splošnih pogojev za zavarovanje sončnih elektrarn tožene stranke je med definicijami posameznih nevarnosti vihar opredeljen kot veter, ki je pihal s hitrostjo najmanj 17,2 m/s, oziroma 62 km/h. Splošni pogoji ne zahtevajo, da bi bilo veter v kraju škodnega dogodka treba izmeriti prav prek merilnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato sklep, da je šlo na kritičnih krajih za vihar, lahko izpeljalo tako, da je sledilo dokazom tožeče stranke, iz katerih izhaja, da so bile viharne vrednosti vetra izmerjene v okoliških krajih, z veliko verjetnostjo tudi v kritičnih krajih, ter na podlagi zaslišanja priče.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine – valorizacija pred pravdo plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
Odškodnina za nematerialno škodo se prisodi po vrednostih na dan sodbe in le v primeru, da pred tem plačani nesporni del valoriziramo na vrednost na dan izdaje sodbe, lahko pravilno ugotovimo, kolikšen del odmerjene odškodnine ob sojenju še ni plačan.
prekinitev zapuščinskega postopka – sporna dejstva – spor o dejstvih med dediči in tretjim – pravna praznina
V skladu s 3. točko 2. odstavka 210. člena ZD zapuščinsko sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo, če so med njimi sporna dejstva samo takrat, ko sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, obstojijo med dediči (ki so stranke zapuščinskega postopka), in ne ko obstojijo med dedičem in tretjim, kar pa ne pomeni, da imamo opravka s pravno praznino.
Sklep o prekinitvi postopka ima dekleratoren značaj.
Sodišče kljub morebitni kršitvi določbe 131. člena ZFPPIPP in kljub pravnomočnosti sklepa o izvršbi ne more opravljati izvršilnih dejanj. V takšnem primeru se smiselno uporabi določba, ki velja za primer začetka postopka prisilne poravnave po začetku postopka izvršbe. Pravnomočnost sklepa o izvršbi ni razlog, zaradi katerega ne bi bilo mogoče razveljaviti v nasprotju z določbami ZFPPIPP opravljenih izvršilnih dejanj.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082369
OZ člen 766, 766/1, 766/3, 782, 782/1, 782/3. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o naročilu - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - pooblastilo za zastopanje - pravica do plačila za trud - odpoved pooblastila - izpolnitev obveznosti iz naslova zastopanja do odpovedi pooblastila – zavrnitev dokaznega predloga
Tožnik je upravičen do plačila za trud glede premoženja, ki je bilo vrnjeno že pred odpovedjo pooblastila, ne pa tudi za objekt, ki ob zaključku glavne obravnave v prvem postopku (in še sedaj) ni vrnjen.
storitve upravnika - rezervni sklad - nekonkretizirane navedbe tožnice - obratovalni stroški - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - nespecificirane terjatve - nepredložitev listinske dokumentacije - solidarna odgovornost tožencev
Pomanjkljive trditve o podlagi in višini vtoževanih zahtevkov ter sklicevanje na predloženo listinsko dokumentacijo ne zadošča. Naloga sodišča pa tudi ni, da samo iz obsežnih prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin, za katere tožnica konkretizirano ne pojasni, kaj izkazujejo, morda utemeljen.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - trditvena podlaga - verjetno izkazana terjatev - objektivna nevarnost - konkretna nevarnost
Pritožbena teza, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o verjetni izkazanosti nedenarne terjatve, je neutemeljena. Tožeča stranka je v predlogu za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila skupaj s tožbo, izrecno navedla, da se glede razlogov za izdajo začasne odredbe v celoti sklicuje na tožbeno naracijo. V tožbeni naraciji je svojo terjatev v zadostni meri konkretizirala, tako da je mogoč preizkus izkazanosti njene nedenarne terjatve na podlagi standarda verjetnosti.
Kljub temu, da je toženko kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ni zmogla opredeliti svojega zdravstvenega stanja in svojih trditev podkrepiti z medicinsko dokumentacijo. Zgolj na podlagi njenih trditev sodišče prve stopnje ni moglo izključiti njene preživninske zmožnosti.
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki je primarno razpravno načelo, preiskovalno ga izpodriva le toliko, kolikor to zahtevajo koristi otrok ali oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Toženka (mati otrok) v to kategorijo ne sodi.
Prepoved odtujitve in obremenitve vedno predstavlja določeno škodo, ki ne more biti neznatna, saj takšna prepoved omejuje lastnika v njegovi lastninski pravici.
Tožnica je tekom postopka vedela, da se je nad toženko pričel postopek prisilne poravnave, kjer ji je bil del terjatve priznan, del pa pobotan, in najkasneje takrat bi morala tožnica tožbo (tudi) za ta del umakniti, ne pa da je pri njej vztrajala vse do izdaje sodbe in s tem povzročila stroške postopka.
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče - nezadostne trditve
Trditev, da so bile obveznosti pravočasno, tekoče in v celoti poravnane, ni trditev o konkretnih dejstvih (plačilih), ampak gre za pravni standard, konkluzijo, ki jo izvede sodišče na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin. Ker trditev o dejanskih okoliščinah, s katerimi naj bi bila priča seznanjena, tožena stranka ni podala, priče ni potrebno zasliševati.