trditveno in dokazno breme – materialno procesno vodstvo – substanciranje dejanskih navedb – informativni dokaz
Ugovori tožene stranke so pavšalni. Ne zadostuje le zanikanje obveznosti in posplošene trditve, da blago v obračunanih količinah ni bilo dobavljeno ter da storitve niso bile opravljene. Da bi se tožena stranka uspešno branila, bi morala konkretizirano nasprotovati terjatvi tožeče stranke. Tožena stranka bi morala navesti dejstva in pojasniti, zakaj terjatve, ki so izkazane z računi, ni poravnala oziroma jih ni dolžna poravnati.
Takoimenovani „informativni dokazi“ v pravdnem postopku niso dovoljeni. V določenih izjemnih primerih velja omilitev zahteve glede substanciranja dejanskih navedb v primerih, ko mora stranka zatrjevati dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega območja. Vendar v konkretni zadevi ne gre za takšno situacijo in se tožena stranka ne more sklicevati na nepoznavanje poslovanja njene pripojene družbe, saj je to stvar njenega notranjega razmerja (oziroma morebitne odškodninske odgovornosti tretje osebe, če dejansko protipravno zadržuje poslovno dokumentacijo in s tem onemogoča toženi stranki dokazovanje dejstev v tem postopku).
USTAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL0083900
URS člen 15, 15/1, 25. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6. ZPP člen 156, 156/1, 359.
prepoved reformatio in peus – ponovno odločanje – manj ugodna odločitev – pravica do pravnega sredstva – poslabšanje pravnega položaja pritožnika - neposredno uresničevanje človekovih pravic – stroški – potrebni stroški – neutemeljeno povzročeni stroški - naključje, ki se je primerilo stranki
Iz določb ZPP sicer res izhaja izrecna prepoved spremembe odločbe v škodo edinega pritožnika (prepoved reformatio in peus) le za sodišče druge stopnje (359. člen ZPP), vendar pa ta prepoved ne more veljati samo za sodišče druge stopnje, temveč tudi za ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje.
predhodna odredba - sredstva zavarovanja - rubež poslovni delež - dolžnik direktor, ne družbenik
Tožnik želi s prehodno odredbo doseči vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi. Ta namen je lahko dosežen le, če se doseže vpis zastavne pravice v sodnem registru na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi. Ker dolžnik v predlogu navedenih družbah nima poslovnega deleža (več), temveč je zgolj direktor teh družb, tega namena ni moč doseči. Z dovolitvijo predlagane predhodne odredbe bi se namreč poseglo na premoženje družb, iz tega premoženja pa upnik ne bi mogel doseči poplačila svoje denarne terjatve.
Ker v skladu s splošnimi pogoji zavarovanje avtomobilskega kaska ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi škode, ki nastane zaradi kršitve zakonskih predpisov, bi tožnik kot zavarovanec moral dokazati, da bi do prometne nesreče prišlo tudi, če bi bile pnevmatike skladne s tehničnimi predpisi.
izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je predmet obveznosti, ne predmet ali sredstvo izvršbe.
Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta jamči za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morebiti že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno in dodatno premoženje dolžnika.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja.
Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo sorazmerni del odpravnine, do česar je glede na določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR upravičen. Zato ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka ravnala protipravno.
privilegirana mladoletna priča – razumevanje pomena pravne dobrote
Za otroka, mlajšega od šest let, lahko sodišče samo presodi, da ni sposoben razumeti privilegija odpovedi pričevanja, zato ni potrebno angažirati izvedenca.
Obdolženemu se očita storitev kaznivega dejanja krive ovadbe, torej kaznivo dejanje zoper pravosodje. Upoštevaje varovano dobrino, zaslišanje obdolženčevih mladoletnih otrok ne bi bil sorazmeren ukrep za ugotavljanje kazenske odgovornosti obdolženega.
Kadar se zavarovanec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja poškoduje v prometni nesreči, se škoda ZPIZ-a presoja po določbah ZOZP in ne po določbah ZPIZ-1. ZOZP namreč predstavlja v razmerju do ZPIZ-1 lex specialis.
Ob dejstvu, da med pravdnima strankama ni sporno, da je gospodarsko poslopje v lasti tožnika in žene, je treba upoštevati, da sta tožnik in žena pridobila na podlagi izročilne pogodbe tudi pravico uporabe zemljišča, na katerem je ta stavba, in zemljišča, ki je namenjeno za njeno redno rabo, pri čemer v izročilni pogodbi obseg „pripadajočega“ funkcionalnega zemljišča ni bil točno določen (bil pa je določljiv). Na podlagi ZLNDL se je njuna pravica uporabe preoblikovala v lastninsko pravico.
postopek poenostavljene prisilne poravnave – posodobljeni seznam terjatev – rok – zavrnitev poenostavljene prisilne poravnave
Rok iz 4. odstavka 221.d člena ZFPPIPP je zakonski rok, ki ga ni dovoljeno podaljševati, posledice nespoštovanja navedenega roka pa določa 6. odstavek 221.d člena ZFPPIPP.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje koristi – tržna najemnina – zakonske zamudne obresti – dokazno breme
Odmena iz 2. odstavka 72. člena ZDen mora temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljeno in določeno korist dejansko tudi imel. Navedena dejstva (kako bi nepremičnino dejansko uporabljal oziroma ekonomsko izkoriščal) je dolžan zatrjevati in dokazati upravičenec.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za odbitje vlaganj oziroma stroškov v višini 40% (kolikor znaša v postopku odmere davka od najemnin višina normiranih stroškov). Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišče konkretno neizkazane stroške upoštevalo in odštelo od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082856
OZ člen 165, 168, 168/2, 299, 299/1, 299/2, 378. ZOZP člen 20a, 20a/2.
delno plačilo odškodnine – revalorizacija že plačane odškodnine – zapadlost terjatve – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru delnega plačila se plačani zneski revalorizirajo le, če sodišče odmeri denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ali denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, ki je odmerjena po cenah na dan sodne odločbe.
Dogovor o skupni gradnji ima stvarnopravne učinke le v primeru, če vsebuje tudi soglasje, da bo gradnja podlaga za pridobitev drugačnih solastninskih deležev od tistih, ki obstajajo v trenutku sklenitve dogovora v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da zavarovanec oziroma voznik v konkretnem primeru policije niti ni bil dolžan poklicati. Res je, da ZPrCP v 4. točki 2. odstavka 110. člena, v zvezi z obveznostjo obvestiti policijo, izvzema nesrečo prve kategorije (to je prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda), vendar pa je v Splošnih pogojih ta obveznost določena širše: obvestilo policiji je potrebno v vseh primerih, ko je to določeno v ustreznih predpisih, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih (med drugim) zaradi prometne nesreče. Ker Splošni pogoji, za razliko od določil ZPrCP, ne izvzemajo prometnih nesreč pri katerih je nastala le materialna škoda, velja, da je dolžan zavarovanec oziroma voznik o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi prometne nesreče, obvestiti policijo ne glede na kategorijo le-te. Če tega ne stori, krši pogodbo.
Pri presoji, ali se je voznik oziroma zavarovanec izognil preizkusu alkoholiziranosti je pomembno le to, ali je voznik oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti takoj po njej ali ne, oziroma ali je za preiskavo poskrbel na drug način.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 145, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1–4, 207, 208, 208/1.
začetek stečajnega postopka – prehod pooblastil na stečajnega upravitelja – prekinitev pravdnega postopka – nedovoljena pravdna dejanja – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Med nedovoljena pravdna dejanja, oziroma pravdna dejanja, ki zaradi prekinitve nimajo nikakršnih pravnih učinkov, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082836
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 14, 50, 50/1, 87, 193. ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1. ZPotK-1 člen 27, 27/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniške pogodbe - pristojnost za potrošniške pogodbe - ničnost pogodbe - dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov - dogovor o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - preložitev naroka
Kljub določbi kreditne pogodbe o uporabi prava Češke republike tožnica kot potrošnik ni smela biti prikrajšana za zaščito, ki ji jo zagotavljajo določbe predpisov Republike Slovenije, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.
Za sklenitev sporne kreditne pogodbe toženki nista imeli dovoljenja pristojnega organa, zato je bila kreditna pogodba nična (3. odstavek 27. člena ZPotK-1).
ZOR člen 262, 358. ZGD-1 člen 592. ZIZ člen 271, 272, 273.
trajno dolžniško razmerje – prenehanje razmerja - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbe - odpovedni rok - odstop od pogodbe - začasna odredba - pripojitev družbe - subjektivna nevarnost
Pogodbi zvesta stranka ima odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve le, v kolikor uresniči pravico odstopiti od pogodbe, in le, če pogodba preneha, je pogodbi zvesta stranka prosta svoje nasprotne obveznosti in tudi svoje obveznosti, da sama sprejme izpolnitev kršilca. Če pogodba ne preneha, lahko kršilec povsem veljavno izpolni tudi kasneje in zavrnitev takšne izpolnitve pomeni kršitev obveznosti prej zveste stranke
Obligacijsko razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo trajnega dolžniškega razmerja. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.
Zavarovanje iz 592. člena ZGD-1 je mišljeno le upnikom nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, oziroma terjatev, ki še niso iztožljive.
odškodnina po 73. členu ZDen – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev – upravljavec nepremičnin
Pravico od odškodnine po 73. členu ZDen imajo samo tisti izmed zavezancev, ki so, prvič, nepremičnino vrnili iz lastnih sredstev, in drugič, so to nepremičnino pred tem odplačno pridobili. Predlagateljica niti ne trdi, da je/bi bila lastnica. V predlogu je navedla je imela pravico uporabe, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je kot javni zavod upravljavec nepremičnin, katerih lastnica je Republika Slovenija (enako bi veljalo tudi za sporno), zato s predlogom ne more uspeti.
razlaga splošnih pogojev zavarovanja – vihar – škoda
V 3. členu Splošnih pogojev za zavarovanje sončnih elektrarn tožene stranke je med definicijami posameznih nevarnosti vihar opredeljen kot veter, ki je pihal s hitrostjo najmanj 17,2 m/s, oziroma 62 km/h. Splošni pogoji ne zahtevajo, da bi bilo veter v kraju škodnega dogodka treba izmeriti prav prek merilnega mesta. Sodišče prve stopnje je zato sklep, da je šlo na kritičnih krajih za vihar, lahko izpeljalo tako, da je sledilo dokazom tožeče stranke, iz katerih izhaja, da so bile viharne vrednosti vetra izmerjene v okoliških krajih, z veliko verjetnostjo tudi v kritičnih krajih, ter na podlagi zaslišanja priče.