OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082836
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 16, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6. OZ člen 14, 50, 50/1, 87, 193. ZPP člen 115, 115/2, 337, 337/1. ZPotK-1 člen 27, 27/3.
potrošniška kreditna pogodba - potrošniške pogodbe - pristojnost za potrošniške pogodbe - ničnost pogodbe - dovoljenje ministrstva, pristojnega za varstvo potrošnikov - dogovor o pristojnosti - uporaba slovenskega prava - preložitev naroka
Kljub določbi kreditne pogodbe o uporabi prava Češke republike tožnica kot potrošnik ni smela biti prikrajšana za zaščito, ki ji jo zagotavljajo določbe predpisov Republike Slovenije, od katerih ni dovoljeno odstopanje z dogovorom.
Za sklenitev sporne kreditne pogodbe toženki nista imeli dovoljenja pristojnega organa, zato je bila kreditna pogodba nična (3. odstavek 27. člena ZPotK-1).
ZOR člen 262, 358. ZGD-1 člen 592. ZIZ člen 271, 272, 273.
trajno dolžniško razmerje – prenehanje razmerja - odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve pogodbe - kršitev pogodbe - odpovedni rok - odstop od pogodbe - začasna odredba - pripojitev družbe - subjektivna nevarnost
Pogodbi zvesta stranka ima odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve le, v kolikor uresniči pravico odstopiti od pogodbe, in le, če pogodba preneha, je pogodbi zvesta stranka prosta svoje nasprotne obveznosti in tudi svoje obveznosti, da sama sprejme izpolnitev kršilca. Če pogodba ne preneha, lahko kršilec povsem veljavno izpolni tudi kasneje in zavrnitev takšne izpolnitve pomeni kršitev obveznosti prej zveste stranke
Obligacijsko razmerje med pravdnima strankama je imelo naravo trajnega dolžniškega razmerja. Upnik ima pravico zahtevati od dolžnika tisto, kar je zapadlo, preden je obveznost prenehala s pretekom roka ali z odpovedjo.
Zavarovanje iz 592. člena ZGD-1 je mišljeno le upnikom nezapadlih, negotovih ali pogojnih terjatev, oziroma terjatev, ki še niso iztožljive.
ZIZ člen 15. ZPP člen 142, 142/3, 337, 337/1. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku člen 8, 8-5, 8-5(3), 17, 17/5, 18, 18/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/3.
vročanje - pooblaščeni vročevalec - nagrada in stroški vročevalca - dejansko prebivališče - poizvedbe o prebivališču - nedopustne pritožbene novote - pravilnost vročitve - naslov stalnega prebivališča – CRP
Vročevalec bi moral vsa pojasnila in dokazila v zvezi z zatrjevano pravilnostjo opravljene vročitve navesti oz. predložiti že v zahtevi za plačilo nagrade in povrnitev stroškov ali pa vsaj izkazati, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že tedaj.
Opravljena elektronska poizvedba v Centralnem registru prebivalstva (CRP) o naslovu dolžnikovega sedanjega stalnega prebivališča in podatek o neuspešnem poskusu rubeža pri dolžniku na tem naslovu v letu 2011 ne izkazujeta, da dolžnik v letu 2014 dejansko prebiva na navedenem naslovu.
PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080506
ZNVP člen 44, 44/2, 44/3, 81b, 81b/2, 81b/4, 81b/4-1. SPZ člen 137, 137/2. ZPP člen 184, 184/2.
prenehanje zastavne pravice na delnicah – upravičenec do dividend – pravica do donosov – nalog za vpis zastavne pravice – odpravnina – izstisnitev manjšinskih delničarjev – sprememba tožbe – nadomestni predmet zastave – prenehanje redmeta zastave
Kadar nalog za vpis zastavne pravice ne obsega navedbe upravičencev do donosov, se šteje, da je upravičenec do izplačila dividend oziroma drugih donosov (torej tudi do odpravnine v primeru iztisnitve manjšinskega delničarja) zastavljenih vrednostnih papirjev zastavni upnik. Kadar torej v nalogu za vpis zastavne pravice – razpolagalnem pravnem poslu – ni posebej naveden upravičenec do donosov, velja domneva, da se imetnik in zastavni upnik o upravičenju do donosov nista dogovorila drugače in da je zato upravičenec do donosov zastavni upnik.
ZNVP nima določil o nadomestnem predmetu zastave po prenehanju zastavne pravice na nematerializiranem vrednostnem papirju. Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da je zastavna pravica na delnicah prenehala in s tem je prenehala tudi ločitvena pravica tožeče stranke.
ZIZ člen 56. ZUstS člen 44. Odločba Ustavnega sodišča U-I- 148/2014.
ugovor po izteku roka - predhodna odredba - dovoljenost ugovora po izteku roka - sprememba materialnega prava - sprememba sodne prakse
Ni mogoče šteti, da je z izdajo odločbe Ustavnega sodišča U-I-148/2014 z dne 10. 7. 2014 nastopilo dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev upnika, saj se dejstvo izdaje odločbe Ustavnega sodišča ne nanaša na obstoj terjatve upnika, temveč na materialnopravno presojo oziroma spremembo pravne podlage za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, zaradi katere pa ni mogoče vložiti ugovora po izteku roka oziroma ugovor po izteku roka iz tega razloga ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082361
ZPP člen 286. SPZ člen 48, 48/1.
prekluzija - dokazovanje vrednosti stanovanja - plačilo za delo - financiranje gradnje - gradnja na tujem svetu - superficies solo cedit - obogatitveni zahtevek - spor znotraj družinske skupnosti - plačilo predujma za izvedenca
Prepoznih navedb tožene stranke, vezanih na mnenje izvedenca, se ne upošteva, kar pomeni, da je treba sprejeti oceno vrednosti stanovanja, kot jo je izvedenec pojasnil v svojem mnenju. Sicer bi bil izničen namen prekluzije, sodišču prve stopnje pa prepuščeno, da pri tem, katere navedbe bo upoštevalo, ravna arbitrarno.
Odstop od pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje med strankama v celoti in retroaktivno preneha. V veljavi ostanejo pogodbene klavzule, za katere so se pogodbene stranke dogovorile, da se uporabljajo v primeru kršitve pogodbe, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko so se pravdne stranke dogovorile za pogodbeno kazen, ki je bila dogovorjena za primer zamude z izročitvijo nepremičnin po prenehanju najemnega razmerja.
Kljub temu, da je toženko kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ni zmogla opredeliti svojega zdravstvenega stanja in svojih trditev podkrepiti z medicinsko dokumentacijo. Zgolj na podlagi njenih trditev sodišče prve stopnje ni moglo izključiti njene preživninske zmožnosti.
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki je primarno razpravno načelo, preiskovalno ga izpodriva le toliko, kolikor to zahtevajo koristi otrok ali oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Toženka (mati otrok) v to kategorijo ne sodi.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
predhodna odredba - sredstva zavarovanja - rubež poslovni delež - dolžnik direktor, ne družbenik
Tožnik želi s prehodno odredbo doseči vpis zastavne pravice v sodnem registru na deležu družbenika v družbi. Ta namen je lahko dosežen le, če se doseže vpis zastavne pravice v sodnem registru na dolžnikovem poslovnem deležu v družbi. Ker dolžnik v predlogu navedenih družbah nima poslovnega deleža (več), temveč je zgolj direktor teh družb, tega namena ni moč doseči. Z dovolitvijo predlagane predhodne odredbe bi se namreč poseglo na premoženje družb, iz tega premoženja pa upnik ne bi mogel doseči poplačila svoje denarne terjatve.
Ker v skladu s splošnimi pogoji zavarovanje avtomobilskega kaska ne krije škode na zavarovanih stvareh zaradi škode, ki nastane zaradi kršitve zakonskih predpisov, bi tožnik kot zavarovanec moral dokazati, da bi do prometne nesreče prišlo tudi, če bi bile pnevmatike skladne s tehničnimi predpisi.
izvršljiv notarski zapis - elementi izvršilnega naslova - primeren izvršilni naslov
Eden od elementov izvršilnega naslova zoper osebno odgovornega dolžnika je predmet obveznosti, ne predmet ali sredstvo izvršbe.
Dodatni sporazum o zavarovanju denarne terjatve ne pomeni, da se mora upnik poplačati samo iz zastavljenega premoženja dolžnika oziroma da je lastnost izvršilnega naslova lahko priznana (izvršljivemu) notarskemu zapisu le v obsegu danega soglasja na predmetu oziroma sredstvu zavarovanja, kot je materialnopravno zmotno štelo sodišče prve stopnje. Če bi to držalo, potem upnik, ko bi dosegel prodajo zastavljenega premoženja in se z njim ne bi poplačal, ne bi mogel poseči po drugem premoženju dolžnika, čeprav ta jamči za obveznost z vsem svojim premoženjem. Ne bi bilo prav, da bi moral upnik čakati na konec izvršilnega postopka s prodajo zastavljenega premoženja in šele po neuspešnosti predlagati izvršbo z novim sredstvom. Morebiti že ob vložitvi predloga za izvršbo ve, da s prodajo zastavljenega premoženja ne bo niti približno poplačan in hkrati predlaga izvršbo na zastavljeno in dodatno premoženje dolžnika.
Kot dokaz opravljene vročitve ima vročilnica sicer vse elemente javne listine (sestavljena je na predpisanem obrazcu in izdana s strani pristojnega organa) in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno, vendar je dovoljeno dokazovati, da so ugotovljena dejstva neresnična ali da je nepravilno sestavljena.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – odmera odškodnine – valorizacija pred pravdo plačane odškodnine - zakonske zamudne obresti
Odškodnina za nematerialno škodo se prisodi po vrednostih na dan sodbe in le v primeru, da pred tem plačani nesporni del valoriziramo na vrednost na dan izdaje sodbe, lahko pravilno ugotovimo, kolikšen del odmerjene odškodnine ob sojenju še ni plačan.
sodni penali - sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov
Sodišče šele na podlagi pravnomočnega sklepa o plačilu sodnih penalov izda na predlog upnika sklep o izvršbi. Zakonski pogoji za določitev sodnih penalov so: (1) da je dolžnikova obveznost ugotovljena s pravnomočno odločbo, ki je izvršilni naslov, (2) da je potekel paricijski rok, (3) da je določitev penalov zahteval upnik in (4) da upnik še ni vložil predloga za izvršbo nedenarne obveznosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082369
OZ člen 766, 766/1, 766/3, 782, 782/1, 782/3. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o naročilu - zastopanje v denacionalizacijskem postopku - pooblastilo za zastopanje - pravica do plačila za trud - odpoved pooblastila - izpolnitev obveznosti iz naslova zastopanja do odpovedi pooblastila – zavrnitev dokaznega predloga
Tožnik je upravičen do plačila za trud glede premoženja, ki je bilo vrnjeno že pred odpovedjo pooblastila, ne pa tudi za objekt, ki ob zaključku glavne obravnave v prvem postopku (in še sedaj) ni vrnjen.
storitve upravnika - rezervni sklad - nekonkretizirane navedbe tožnice - obratovalni stroški - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - nespecificirane terjatve - nepredložitev listinske dokumentacije - solidarna odgovornost tožencev
Pomanjkljive trditve o podlagi in višini vtoževanih zahtevkov ter sklicevanje na predloženo listinsko dokumentacijo ne zadošča. Naloga sodišča pa tudi ni, da samo iz obsežnih prilog razbira, kateri del zahtevka bi bil ob upoštevanju vseh podatkov, ki izhajajo iz dokaznih listin, za katere tožnica konkretizirano ne pojasni, kaj izkazujejo, morda utemeljen.
Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna.