razmerja staršev in otrok - preživljanje polnoletnih otrok - redno šolanje - pravni standard - upravičen razlog za zastoj pri šolanju
Redno šolanje je pravdni standard, ki zahteva ustrezne dejanske ugotovitve pri presoji, ali gre za prenehanje rednega šolanja. Izvršilni naslov, ki je podlaga za izterjavo preživnine, lahko ob izostanku rednega šolanja ugasne le ob upravičenih razlogih. Na upniku je, da v primeru, ko zatrjuje redno šolanje, navede in z dokazi podpre svoje trditve o tem, da je do zastoja oziroma prekinitve v rednem šolanju prišlo iz razlogov, ki bi bili lahko upravičeni razlogi, zaradi katerih izvršilni naslov po plačevanju preživnine ne bi ugasnil. Upnik mora te trditve podati že v predlogu za izvršbo oziroma najkasneje v odgovoru na ugovor.
prijava terjatev v stečaju – nepopolna prijava – poziv na dopolnitev – stroški ugotavljanja obstoja terjatve
Če je prijava terjatve pomanjkljiva, se zanjo ne uporabljajo pravila o nepopolnih vlogah, temveč upnika bremenijo stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja terjatve, če je ta prerekana.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odstop od pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje med strankama v celoti in retroaktivno preneha. V veljavi ostanejo pogodbene klavzule, za katere so se pogodbene stranke dogovorile, da se uporabljajo v primeru kršitve pogodbe, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko so se pravdne stranke dogovorile za pogodbeno kazen, ki je bila dogovorjena za primer zamude z izročitvijo nepremičnin po prenehanju najemnega razmerja.
Predmet dokazovanja so le trditve o odločilnih, torej pravno pomembnih dejstvih. Odločitev o izvedbi dokazov je omejena s trditvami, nato pa še s pravnorelevantnostjo dejstev, ki so predmet teh trditev.
Subjektivni pogoj izpodbojnosti, ki mora biti podan hkrati z objektivnim, je podan takrat, če je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, takrat ko je bilo to dejanje opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen.
Sodišče prve stopnje bi lahko zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka le, če ne bi obravnavalo kakšne bistvene dejanske navedbe tožnice, ki zadeva odločilna dejstva, česar pa ni storilo. Vsekakor se sodišču ni treba ukvarjati z nepomembnimi dejanskimi navedbami, ki se izkažejo kot nerelevantna.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Tožnik je bil z odločbo ZPIZ razvrščen v III. kategorijo invalidnosti. Priznana mu je bila pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami. Za delo na delovnem mestu cestninski nadzornik ni več sposoben. Zato je tožena stranka tožniku podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in mu hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi. Tožena stranka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz neutemeljenega razloga, saj je bil resnični razlog za odpoved tožnikova invalidnost. Hkrati pa mu je ponudila pogodbo o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, ker drugega delovnega mesta ni imela. Kljub temu, da je tožena stranka tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz neutemeljenega razloga, ni mogoče zaključiti, da je zlorabila institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi in da je posledično podana protipravnost njenega ravnanja.
Ker je tožena stranka tožniku ponudila zaposlitev na neustreznem delovnem mestu, je tožniku sodišče prve stopnje prisodilo sorazmerni del odpravnine, do česar je glede na določbo četrtega odstavka 90. člena ZDR upravičen. Zato ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka ravnala protipravno.
obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - vsebina odločbe o glavni stvari - neobrazloženost odločitve - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.
pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – opuščena vodna struga – priposestvovanje – dobrovernost – dobra vera
409 ODZ, po katerem imajo v primeru spremembe vodne struge lastniki nepremičnin, po katerih teče nova struga, pravico do odškodovanja iz zapuščene struge ali njene vrednosti, ne daje podlage za pridobitev lastninske pravice na opuščeni vodni strugi na podlagi zakona.
Ker sta tako tožnica kot njen pravni prednik vedela, da je sporna nepremičnina predstavljala opuščeno strugo potoka in da v zvezi s pridobitvijo sporne nepremičnine ni tekel noben postopek, poleg tega pa je bila do leta 2007 v zemljiški knjigi vpisana kot javno dobro, njuna posest sporne nepremičnine ni bila dobroverna.
pravdni stroški – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – umik predloga za izvršbo – ugovor tretjega – povod za tožbo
Tožena stranka je z vložitvijo predloga za izvršbo in s svojim nasprotovanjem ugovoru tretjega, ki ga je v izvršilnem postopku vložila tožeča stranka, tožeči stranki dala povod za tožbo. Ob upoštevanju navedenega, in ker je tožena stranka umaknila predlog za izvršbo, je pravilna odločitev sodišča, da je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052779
ZIZ člen 34, 57. OZ člen 343, 365, 1034. SPZ člen 154, 266, 266/2. ZTLR člen 63, 63/1.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - pretrganje zastaranja terjatve nasproti zastavnemu dolžniku - prenehanje hipoteke - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor
Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti.
V letu 1998 zoper dolžnika res ni bil vložen noben predlog za izvršbo, temveč je bil le ta vložen zoper družbo K d.o.o. Vendar pa je bilo z navedenim postopkom zastaranje pretrgano tudi zoper pritožnika. Pri tem je treba izhajati iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ (1019. člena ZOR), da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.
Dejstvo, da upnik ni predlagal tretje javne dražbe, ne pomeni, da je odstopil od izterjave terjatve, ki jo je zavaroval s hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru pa hipoteka ne bi mogla ugasniti niti s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, kot je to določeno v 154. členu SPZ, saj je nastala z vknjižbo v zemljiški knjigi v letu 1998, torej po določbah tedaj veljavnega ZTLR, ki je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka), ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine. Bistveni del hipoteke je poplačilna pravica, sodno uveljavljanje poplačilne pravice pa po takratni veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno (prim. tudi 2. odstavek 266. člena SPZ).
ZFPPIPP člen 145, 245/1, 245/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1–4, 207, 208, 208/1.
začetek stečajnega postopka – prehod pooblastil na stečajnega upravitelja – prekinitev pravdnega postopka – nedovoljena pravdna dejanja – izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse
Med nedovoljena pravdna dejanja, oziroma pravdna dejanja, ki zaradi prekinitve nimajo nikakršnih pravnih učinkov, sodi tudi izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse.
ZIZ člen 15. ZPP člen 142, 142/3, 337, 337/1. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem in pravdnem postopku člen 8, 8-5, 8-5(3), 17, 17/5, 18, 18/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 72, 72/3.
vročanje - pooblaščeni vročevalec - nagrada in stroški vročevalca - dejansko prebivališče - poizvedbe o prebivališču - nedopustne pritožbene novote - pravilnost vročitve - naslov stalnega prebivališča – CRP
Vročevalec bi moral vsa pojasnila in dokazila v zvezi z zatrjevano pravilnostjo opravljene vročitve navesti oz. predložiti že v zahtevi za plačilo nagrade in povrnitev stroškov ali pa vsaj izkazati, da tega brez svoje krivde ni mogel storiti že tedaj.
Opravljena elektronska poizvedba v Centralnem registru prebivalstva (CRP) o naslovu dolžnikovega sedanjega stalnega prebivališča in podatek o neuspešnem poskusu rubeža pri dolžniku na tem naslovu v letu 2011 ne izkazujeta, da dolžnik v letu 2014 dejansko prebiva na navedenem naslovu.
Kljub temu, da je toženko kot pooblaščenec zastopal odvetnik, ni zmogla opredeliti svojega zdravstvenega stanja in svojih trditev podkrepiti z medicinsko dokumentacijo. Zgolj na podlagi njenih trditev sodišče prve stopnje ni moglo izključiti njene preživninske zmožnosti.
Tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki je primarno razpravno načelo, preiskovalno ga izpodriva le toliko, kolikor to zahtevajo koristi otrok ali oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese. Toženka (mati otrok) v to kategorijo ne sodi.
Iz zavrnilnega dela sodbe, ki se glasi: „Višji tožbeni zahtevek se zavrne.“ ni razvidno, kaj je z njim obseženo, ni jasen in ga ni mogoče preizkusiti. V izreku sodbe mora biti določno opredeljeno, kakšen tožbeni zahtevek se zavrne. Pravnomočen postane le izrek.
Sodba ne obrazloži, katere dokaze in zakaj jih je zavrnilo. Navedba v sodbi, da je „ostale dokaze zavrnilo, saj izvedeni dokazi nudijo dovolj podlage za odločitev o utemeljenosti zahtevka, kot sledi iz nadaljevanja obrazložitve“, ne ustreza standardu obrazloženosti zavrnitve dokaznih predlogov strank. Gre za pavšalno zavrnitev.
Upoštevan soprispevek je vezan na določno uveljavljan ugovor toženke, ki ga ni postavila. Zgolj neobrazložena, neopredeljena navedba, po prejemu izvedenskega mnenja izvedenca T., da je tožnik soprispeval, ne zadošča.
ZP-1 člen 69, 69/2, 107, 107/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/2. ZprCp člen 33, 33/5, 105, 105/5, 105/5-4.
hitrost in ekonomičnost postopka - pravica do obrambe - zagovor obdolženca - izločitev posameznega prekrška iz enotnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da ni razloga, da se obdolženega prikrajša za elementarno pravico do obrambe, to je do podaje zagovora v zvezi z očitanim prekrškom po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP samo zaradi hitrosti in ekonomičnosti postopka (kar je temeljni namen določila drugega odstavka 69. člena ZP-1), pri tem, ko bo po drugi strani sodišče moralo voditi postopek zaradi prekrška izhajajočega iz istega historičnega dogodka in bo v nadaljevanju še izvajalo potrebne dokaze. Navedeno pomeni, da je prvostopno sodišče s tem, ko je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po petem odstavku 33. člena ZPrCP izločilo iz enotnega postopka in o obravnavanem prekršku odločilo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, zgrešilo bistvo procesne določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, ki je v tem, da sodišče ob izpolnjenih predpostavkah (pravilno povabljeni in na posledice neopravičenega izostanka opozorjen obdolženec ne pride k zaslišanju, neopravičen izostanek, zaslišanje tudi sicer ni potrebno za pravilno odločitev, saj odločitev temelji na drugih dokazih) obdolžencu onemogoči neutemeljeno zavlačevanje postopka in v zvezi s tem nepotrebne stroške ter v končni fazi omogoči sodišču odločitev v okviru predpisanega zastaralnega roka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0083404
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. OZ člen 299, 299/2.
promet z nepremičninami – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču – lastninjenje – protipravno ravnanje – gradbeno dovoljenje – poseg v solastninsko pravico – protipravnost posega – funkcionalno zemljišče – povrnitev škode – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Gradbeno dovoljenje še ne pomeni, da je imela tožena stranka pravni temelj za poseg v solastninsko pravico tožnikov na parceli št. ... k. o. X, saj gradbeno dovoljenje izključuje protipravnost gradnje (le) v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo, ne posega pa v civilnopravna razmerja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080504
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 112, 112/1, 132, 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
kršitev pogodbe – konkurenčna prepoved – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – spremenjene okoliščine – pisna oblika pogodbe – ustni dogovori – izgubljeni dobiček – navadna škoda – neizvedba dokaza – dokaz z izvedencem – trditveno breme
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist
Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.
odškodnina po 73. členu ZDen – aktivna legitimacija – zavezanec za vrnitev – upravljavec nepremičnin
Pravico od odškodnine po 73. členu ZDen imajo samo tisti izmed zavezancev, ki so, prvič, nepremičnino vrnili iz lastnih sredstev, in drugič, so to nepremičnino pred tem odplačno pridobili. Predlagateljica niti ne trdi, da je/bi bila lastnica. V predlogu je navedla je imela pravico uporabe, po ugotovitvah sodišča prve stopnje pa je kot javni zavod upravljavec nepremičnin, katerih lastnica je Republika Slovenija (enako bi veljalo tudi za sporno), zato s predlogom ne more uspeti.