Tožnica je tekom postopka vedela, da se je nad toženko pričel postopek prisilne poravnave, kjer ji je bil del terjatve priznan, del pa pobotan, in najkasneje takrat bi morala tožnica tožbo (tudi) za ta del umakniti, ne pa da je pri njej vztrajala vse do izdaje sodbe in s tem povzročila stroške postopka.
obnova postopka - sklep o dovolitvi obnove postopka - vsebina odločbe o glavni stvari - neobrazloženost odločitve - pravica do pritožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo zajeti sklep o dovolitvi obnove postopka v sodbo o glavni stvari in ga po določbi prvega odstavka 331. člena ZPP tudi obrazložiti, da bi se tožeča stranka zoper njega lahko pritožila.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0052779
ZIZ člen 34, 57. OZ člen 343, 365, 1034. SPZ člen 154, 266, 266/2. ZTLR člen 63, 63/1.
izbris pravne osebe brez likvidacije - prenehanje obveznosti - akcesorne terjatve - sprememba sodne prakse Vrhovnega sodišča - pretrganje zastaranja terjatve nasproti zastavnemu dolžniku - prenehanje hipoteke - pravica do izjave - načelo kontradiktornosti - odgovor na ugovor - vročitev odgovora na ugovor
Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor dolžniku ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ - kršitve načela kontradiktornosti.
V letu 1998 zoper dolžnika res ni bil vložen noben predlog za izvršbo, temveč je bil le ta vložen zoper družbo K d.o.o. Vendar pa je bilo z navedenim postopkom zastaranje pretrgano tudi zoper pritožnika. Pri tem je treba izhajati iz analogne uporabe določbe 1034. člena OZ (1019. člena ZOR), da pretrganje zastaranja terjatve nasproti glavnemu dolžniku učinkuje tudi nasproti poroku, če je bilo zastaranje pretrgano zaradi kakšnega upnikovega ravnanja pred sodiščem zoper glavnega dolžnika. S tem je namreč tudi pri zastaranju uveljavljena akcesornost poroštva in tudi zastave za tuj dolg, ki utrjujeta obveznost in povečujeta upnikovo varnost in ga varujeta pred tveganji, če dolžnik svoje obveznosti ne bo hotel ali mogel izpolniti.
Dejstvo, da upnik ni predlagal tretje javne dražbe, ne pomeni, da je odstopil od izterjave terjatve, ki jo je zavaroval s hipoteko, vpisano v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru pa hipoteka ne bi mogla ugasniti niti s potekom 10 let od dneva dospelosti zavarovane terjatve, kot je to določeno v 154. členu SPZ, saj je nastala z vknjižbo v zemljiški knjigi v letu 1998, torej po določbah tedaj veljavnega ZTLR, ki je določal, da je za zavarovanje neke terjatve nepremičnina lahko obremenjena z zastavno pravico v dobro upnika (hipoteka), ta pa je upravičen zahtevati na način, predviden z zakonom, poravnavo svoje terjatve iz vrednosti nepremičnine. Bistveni del hipoteke je poplačilna pravica, sodno uveljavljanje poplačilne pravice pa po takratni veljavni zakonodaji ni bilo časovno omejeno (prim. tudi 2. odstavek 266. člena SPZ).
trditveno in dokazno breme - razpravno načelo - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče - nezadostne trditve
Trditev, da so bile obveznosti pravočasno, tekoče in v celoti poravnane, ni trditev o konkretnih dejstvih (plačilih), ampak gre za pravni standard, konkluzijo, ki jo izvede sodišče na podlagi ugotovljenih dejanskih okoliščin. Ker trditev o dejanskih okoliščinah, s katerimi naj bi bila priča seznanjena, tožena stranka ni podala, priče ni potrebno zasliševati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080504
OZ člen 56, 56/1, 56/3, 112, 112/1, 132, 168, 168/3, 239. ZPP člen 212, 287, 287/2.
kršitev pogodbe – konkurenčna prepoved – odstop od pogodbe brez odpovednega roka – spremenjene okoliščine – pisna oblika pogodbe – ustni dogovori – izgubljeni dobiček – navadna škoda – neizvedba dokaza – dokaz z izvedencem – trditveno breme
Trditveno breme obsega odločilna (konstitutivna) dejstva, ne pa tudi vseh posameznih okoliščin primera. Trditveno breme glede postavk, ki jih je potrebno odšteti, je na toženi stranki, saj gre to njej v korist
Razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin je treba doseči s tožbo; ugovor tožene stranke v pravdi zaradi izpolnitve pogodbe ne zadostuje.
ZIZ člen 49, 52, 52/1, 64, 65, 65/1, 65/3, 73, 73/1, 73/2, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 76.
ugovor tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - pogoji za odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - pravica, ki preprečuje izvršbo - opravljanje izvršbe - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - rubež - rubež premičnin - izvršitelj - pravni interes
Sodišče mora ugovor tretjega, ki mu upnik v izjavi nasprotuje, zavrniti, pri čemer pa se ne sme spustiti v vsebinsko presojo ugovornih navedb oziroma v presojo njegove utemeljenosti po 2. odstavku 65. člena ZIZ.
Zakon daje tretjemu pravni interes za odlog izvršbe na določenih predmetih izvršbe, če ta kumulativno izpolnjuje dva pogoja, da vloži pravno sredstvo in v njem zahteva, da se izvršba na predmet, glede katerega predlaga odlog izvršbe, izreče za nedopustno; poleg tega mora izkazati za verjetno ali obstoj svoje pravice na predmetu ali da bi z izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
Tretji je v svoji zahtevi za odpravo nepravilnosti podal trditve ter predložil oziroma predlagal dokaze, da naj bi bil lastnik zarubljenih premičnin, ni pa podal nobenih konkretnih trditev in dokazov v smeri, da bi bil izvršitelj za to dolžan vedeti. Ker tako izvršitelju po izvedenem dokaznem postopku ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da naj bi bile zarubljene premičnine v lasti tretjega, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevo tretjega za odpravo nepravilnosti pri opravljanju izvršbe.
Postavlja se vprašanje podanega pravnega interesa tretjega za vložitev pritožbe zoper zavrnitev njegovega predloga za odpravo nepravilnosti, saj je odločitev o ugovoru tretjega in predlogu tretjega za odlog izvršbe, pravnomočna. To pomeni, da tretji glede odprave nepravilnosti ne bi mogel v pritožbenem postopku izboljšati svojega pravnega položaja, v pravdnem postopku, v kolikor ga bo tretji sprožil, pa se bo ugotavljalo, ali je izvršba na zarubljene premičnine dopustna ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073438
ZPP člen 5, 236a, 262, 285.
načelo obojestranskega zaslišanja – neupravičena odsotnost z naroka – pisna izjava stranke – neizvedba dokaza – materialno procesno vodstvo – podjemna pogodba – plačilo za opravljeno delo
Na podlagi uveljavljene sodne prakse izvajanje dokaza s pisno izjavo stranke, namesto z njenim neposrednim zaslišanjem, v pravdnem postopku ni mogoče.
Materialno procesno vodstvo se nanaša na predstavitev pravne kvalifikacije spora, tako kot jo vidi sodišče, da imajo stranke možnost, da v skladu z materialnopravnimi določili, na podlagi katerih bo sodišče razsodilo, navedejo vsa pravotvorna dejstva in ponudijo ustrezne dokaze. To pa ne pomeni, da bi moralo sodišče strankam sporočati, ali so ga že prepričale, da so njihove trditve utemeljene.
ZP-1 člen 69, 69/2, 107, 107/2, 155, 155/1, 155/1-3, 155/2. ZprCp člen 33, 33/5, 105, 105/5, 105/5-4.
hitrost in ekonomičnost postopka - pravica do obrambe - zagovor obdolženca - izločitev posameznega prekrška iz enotnega postopka
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da ni razloga, da se obdolženega prikrajša za elementarno pravico do obrambe, to je do podaje zagovora v zvezi z očitanim prekrškom po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPrCP samo zaradi hitrosti in ekonomičnosti postopka (kar je temeljni namen določila drugega odstavka 69. člena ZP-1), pri tem, ko bo po drugi strani sodišče moralo voditi postopek zaradi prekrška izhajajočega iz istega historičnega dogodka in bo v nadaljevanju še izvajalo potrebne dokaze. Navedeno pomeni, da je prvostopno sodišče s tem, ko je na podlagi drugega odstavka 107. člena ZP-1 postopek o prekršku zoper obdolženega zaradi prekrška po petem odstavku 33. člena ZPrCP izločilo iz enotnega postopka in o obravnavanem prekršku odločilo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, zgrešilo bistvo procesne določbe drugega odstavka 69. člena ZP-1, ki je v tem, da sodišče ob izpolnjenih predpostavkah (pravilno povabljeni in na posledice neopravičenega izostanka opozorjen obdolženec ne pride k zaslišanju, neopravičen izostanek, zaslišanje tudi sicer ni potrebno za pravilno odločitev, saj odločitev temelji na drugih dokazih) obdolžencu onemogoči neutemeljeno zavlačevanje postopka in v zvezi s tem nepotrebne stroške ter v končni fazi omogoči sodišču odločitev v okviru predpisanega zastaralnega roka.
ZPP člen 7, 7/1, 216, 216/1, 216/2. ZZZDR člen 57, 59.
prosti preudarek - razpravno načelo - delež zakoncev na skupnem premoženju - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - načelo celovitosti presoje vseh razmerij med zakoncema - pomoč sorodnikov - večji prispevek enega od zakoncev
Z odločanjem po prostem preudarku ni mogoče nadomeščati pomanjkljive ali povsem izostale trditvene in dokazne podlage pravdnih strank o določenih pravno relevantnih okoliščinah, npr. v konkretnem primeru o višini zaslužkov zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev.
Določanje višine deležev na skupnem premoženju zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev (59. člen ZZZDR) ne pomeni odločanja po prostem preudarku, temveč pravno presojo, ki ima svojo podlago v materialnopravni normi.
Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi izpodbijane sodbe opredelilo le do vprašanja, ali toženec (delavec tožeče stranke) odgovarja za delo ostalih delavcev in ali je odškodninsko odgovoren za škodo, ki naj bi bila povzročena z njegovim neustrezno opravljenim delom na objektu določenega naročnika in ni ugotavljalo, ali je toženec s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki povzročil škodo pri delu na objektu drugega naročnika (kot je to trdila tožeča stranka). Ker gre za odločilno dejstvo, o katerem izpodbijana sodba razlogov nima, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Odstop od pogodbe ne pomeni, da pogodbeno razmerje med strankama v celoti in retroaktivno preneha. V veljavi ostanejo pogodbene klavzule, za katere so se pogodbene stranke dogovorile, da se uporabljajo v primeru kršitve pogodbe, kot je bilo to v konkretnem primeru, ko so se pravdne stranke dogovorile za pogodbeno kazen, ki je bila dogovorjena za primer zamude z izročitvijo nepremičnin po prenehanju najemnega razmerja.
Sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da zavarovanec oziroma voznik v konkretnem primeru policije niti ni bil dolžan poklicati. Res je, da ZPrCP v 4. točki 2. odstavka 110. člena, v zvezi z obveznostjo obvestiti policijo, izvzema nesrečo prve kategorije (to je prometna nesreča, pri kateri je nastala samo materialna škoda), vendar pa je v Splošnih pogojih ta obveznost določena širše: obvestilo policiji je potrebno v vseh primerih, ko je to določeno v ustreznih predpisih, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih (med drugim) zaradi prometne nesreče. Ker Splošni pogoji, za razliko od določil ZPrCP, ne izvzemajo prometnih nesreč pri katerih je nastala le materialna škoda, velja, da je dolžan zavarovanec oziroma voznik o zavarovalnem primeru, ki je nastal zaradi prometne nesreče, obvestiti policijo ne glede na kategorijo le-te. Če tega ne stori, krši pogodbo.
Pri presoji, ali se je voznik oziroma zavarovanec izognil preizkusu alkoholiziranosti je pomembno le to, ali je voznik oziroma zavarovanec imel dejansko možnost, da policijo o prometni nesreči obvesti takoj po njej ali ne, oziroma ali je za preiskavo poskrbel na drug način.
ZPP člen 286, 339, 339/2,339/2-8. ZVEtL člen 13, 17, 23, 23-3, 23a. ZNP člen 37.
vzpostavitev etažne lastnine – prekluzija – poseg v pravico do izjave
V kolikor se stranka z vsebino vloge seznani z vpogledom v spis, ji je s tem dana možnost, da se o njej tudi izjavi, ne glede na to, da ji sicer formalno ni bila vročena.
intervalna priobčitev fonogramov med/pred/po glasbenih nastopih v živo - glasbeni nastopi v živo - tarifa Zavoda IPF - razlaga tarife - neuporabna začasna tarifa - druge množične prireditve različnih vrst - višina nadomestila - vrsta uporabe fonogramov
Čim je mogoče posamezno vrsto uporabe fonogramov uvrstiti v tarifo, ki je bila sprejeta po rednem postopku oziroma v skladu z drugim odstavkom 156. člena ZASP, kot je to mogoče v konkretnem primeru, ni pogojev za sprejem začasne tarife. Pravica kolektivne organizacije, da sprejme začasno tarifo, je zakonska izjema, ki jo je treba razlagati restriktivno. Ni namenjena enostranski korekciji razmerij med višinami posameznih nadomestil iz redne tarife za nazaj, tako da bi bila upoštevana vloga, ki jo ima priobčitev fonograma na posamezni prireditvi.
ZIZ člen 56. ZUstS člen 44. Odločba Ustavnega sodišča U-I- 148/2014.
ugovor po izteku roka - predhodna odredba - dovoljenost ugovora po izteku roka - sprememba materialnega prava - sprememba sodne prakse
Ni mogoče šteti, da je z izdajo odločbe Ustavnega sodišča U-I-148/2014 z dne 10. 7. 2014 nastopilo dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev upnika, saj se dejstvo izdaje odločbe Ustavnega sodišča ne nanaša na obstoj terjatve upnika, temveč na materialnopravno presojo oziroma spremembo pravne podlage za izdajo sklepa o zavarovanju s predhodno odredbo, zaradi katere pa ni mogoče vložiti ugovora po izteku roka oziroma ugovor po izteku roka iz tega razloga ni dovoljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0082361
ZPP člen 286. SPZ člen 48, 48/1.
prekluzija - dokazovanje vrednosti stanovanja - plačilo za delo - financiranje gradnje - gradnja na tujem svetu - superficies solo cedit - obogatitveni zahtevek - spor znotraj družinske skupnosti - plačilo predujma za izvedenca
Prepoznih navedb tožene stranke, vezanih na mnenje izvedenca, se ne upošteva, kar pomeni, da je treba sprejeti oceno vrednosti stanovanja, kot jo je izvedenec pojasnil v svojem mnenju. Sicer bi bil izničen namen prekluzije, sodišču prve stopnje pa prepuščeno, da pri tem, katere navedbe bo upoštevalo, ravna arbitrarno.
ZIZ člen 41, 41/7, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – obrazložen ugovor – pravdni postopek – prirejenost dokazov – obrazloženost sklepa – dogovor o krajevni pristojnosti – izpodbijanje dogovora
Dolžnikove navedbe, da je z upnikom sodeloval na podlagi ustnega dogovora, upnik pa svojih obveznosti ni izpolnjeval v dogovorjenih rokih in z ustrezno skrbnostjo, zato je dolžniku nastajala škoda, ki je po višini presegala upnikovo terjatev, posledično je dolžnik sodelovanje prekinil, predstavljajo pravno relevantna dejstva, v zvezi s katerimi je dolžnik predlagal tudi izvedbo dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika dolžnika, zato je njegov ugovor obrazložen.
Dokazna sredstva po določbah ZPP so načelno enakovredna oziroma so si med seboj prirejena, kar pomeni, da se vsako dejstvo lahko dokazuje s katerimkoli od njih.
Odločitev, da je ugovor obrazložen, ni odločitev o utemeljenosti ugovora in ne gre za meritorno odločanje v pravem pomenu (o utemeljenosti ugovora bo odločeno v pravdnem postopku), zato se podrobnejša obrazložitev po ustaljeni sodni praksi ne zahteva.
Upnik je v predlogu za izvršbo označil dogovor o krajevni pristojnosti, ki mu je dolžnik v ugovoru nasprotoval. Sodišče prve stopnje je za krajevno pristojno določilo Okrožno sodišče v Ljubljani, v obrazložitev take odločitve pa ni navedlo nobenih razlogov, na podlagi katerih bi bilo izpodbijani sklep v tem delu sploh mogoče preizkusiti.
odškodnina za nezmožnost uporabe denacionaliziranega premoženja – oddajanje v najem – dokazovanje koristi – tržna najemnina – zakonske zamudne obresti – dokazno breme
Odmena iz 2. odstavka 72. člena ZDen mora temeljiti na določenih dejanskih okoliščinah, ki izkazujejo, da bi upravičenec konkretno opredeljeno in določeno korist dejansko tudi imel. Navedena dejstva (kako bi nepremičnino dejansko uporabljal oziroma ekonomsko izkoriščal) je dolžan zatrjevati in dokazati upravičenec.
Toženka se v pritožbi neutemeljeno zavzema za odbitje vlaganj oziroma stroškov v višini 40% (kolikor znaša v postopku odmere davka od najemnin višina normiranih stroškov). Pavšalno sklicevanje na avtomatizem iz davčnega postopka ne zadošča, da bi sodišče konkretno neizkazane stroške upoštevalo in odštelo od ugotovljenega zneska prejetih koristi.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0082856
OZ člen 165, 168, 168/2, 299, 299/1, 299/2, 378. ZOZP člen 20a, 20a/2.
delno plačilo odškodnine – revalorizacija že plačane odškodnine – zapadlost terjatve – zamuda zavarovalnice – zamudne obresti – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V primeru delnega plačila se plačani zneski revalorizirajo le, če sodišče odmeri denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ali denarno odškodnino za povrnitev premoženjske škode, ki je odmerjena po cenah na dan sodne odločbe.
odpravljiva nesklepčnost – zamudna sodba – zamudna sodba v primeru odpravljene nesklepčnosti – odgovor na popravljeno tožbo – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V primeru odpravljive nesklepčnosti mora sodišče stranki naložiti rok za njeno odpravo. Če se ta na poziv odzove, sodišče tožbo ponovno pošlje nasprotni stranki v odgovor. Do zamudne sodbe v primeru odpravljene nesklepčnosti lahko pride zgolj, če tožena stranka tudi na popravljeno tožbo ne odgovori. Ker je v obravnavani zadevi druga toženka od poprave tožbe dalje ves čas aktivno sodelovala v postopku, pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.