OZ člen 86, 178, 179. ZGD-1 člen 257, 257/4, 268, 268/2, 286, 286/1.
odpoklic člana uprave - krivdni razlog - hujša kršitev obveznosti - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - kršitev osebnostne pravice - nepremoženjska škoda - subjektivna komponenta - slaba vera o resničnosti sprejete odločitve
V konkretnem primeru je tožnik zahteval varstvo svoje pravice na podlagi določbe 179. člena OZ, po kateri za prisojo denarne odškodnine ne zadošča le objektivno dejstvo kršitve dobrega imena in časti, temveč se zahteva tudi subjektivna komponenta. Kršitelj, če je oškodovančevo pravico kršil z žaljivo izjavo, mora tudi vedeti, da je izjava neresnična. Konkretno to pomeni, da so člani nadzornega sveta tožene stranke ob sprejemanju spornega sklepa o odpoklicu tožnika z mesta člana uprave iz krivdnih razlogov, morali tudi vedeti, da vsebina spornega sklepa ni resnična. Zakon torej pogojuje odškodninsko odgovornost kršitelja tudi s slabo vero oz. z neopravičljivo zmoto o resničnosti trditev, pri čemer je ta slaba vera sestavni del opredelitve protipravnosti škodljivega dejstva, ki kot odškodninska predpostavka sodi v trditveno in dokazno sfero tožnika.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 286.
starostna pokojnina - prekluzija dokazov
Tožnik v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je za sporni leti predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je za ti dve leti poravnal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik s dokazi prekludiran, v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in stanjem spisa. Tožnik na same izračune pokojnine, kakor jih je predložila toženka, ni imel pripomb, je pa sodišču prve stopnje predlagal, da se ta izračun v sodbi pri izračunu pokojnine upošteva, prav tako pa naj se upošteva tudi sporno obdobje, za katerega je priložil dokaze. Tožnik ni ravnal v nasprotju z določili 286. člena ZPP, saj je že v tožbi navedel dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in ponudil tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev teh navedb.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust – prekomerno zadolževanje – zavrnitev predloga za odpust obveznosti – ponovni predlog za odpust obveznosti
Pravice vsakogar so omejene s pravicami drugih. Upniki imajo pravico do premoženja, do zasebne lastnine, v katero odpust obveznosti dolžniku seveda močno posega. Zakonodajalec se je sicer odločil, da je tak poseg dopusten. Vendar pa je dolžnik to svojo pravico že izkoristil, pri čemer se je izkazalo, da do nje ni upravičen. Dopustitev ponovnega začetka postopka odpusta obveznosti za te iste obveznosti pa je po oceni višjega sodišča tudi prekomeren poseg v (ustavne) pravice upnikov, ki so že dokazali obstoj ovire za odpust obveznosti in zato tudi prejeli pravnomočno odločitev sodišča, da mora dolžnik te terjatve v neplačanem delu poplačati.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - invalid III. kategorije
V primeru bursitisov (vnetij burs) gre za občasne zdravstvene težave, za vnetja, ki se pozdravijo. Zato teh zdravstvenih težav ni mogoče upoštevati kot vzroka nastanka invalidnosti. Lahko gre le za začasno nezmožnost za delo, ne pa za invalidnost. Res je, da nova definicija invalidnosti ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju, vendar je še vedno potrebno, da je zdravljenje končano.
V primeru tožnice je šlo v primeru bursitisa za akutno stanje. Na to kaže ugotovitev invalidske komisije I. stopnje, ko pri tožnici bursitis ni bil ugotovljen, vzrok invalidnosti pa je bila bolezen. Preboleli bursitisi niso vplivali na nastanek oz. poslabšanje invalidnosti, saj pri tožnici bursitisi niso pustili posledic. Njene težave so povezane z degenerativnimi spremembami. Zato tožničin zahtevek na ugotovitev, da je pri tožnici vzrok bolezni 50 % bolezen in 50 % poklicna bolezen, ni utemeljen.
ZST-1 člen 30. ZPP člen 2, 39, 39/1, 40. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 19.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani stranke.
Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
Tožnici je bila z odločbo CSD priznana pravica do otroškega dodatka v določeni višini. Odločba je postala pravnomočna. Tožnica je nato vložila vlogo za uveljavljanje subvencije za plačilo vrtca za otroka. CSD je z odločbo odpravil odločbo o priznani pravici do otroškega dodatka in odločil, da je tožnica upravičena do otroškega dodatka v manjši višini. Ker je bila tožnici izdana pravnomočna odločba, je takšna sprememba odločbe možna le po postopku z izrednimi pravnimi sredstvi po ZUP in po 43. členu ZUPJS. Toženec ni vodil postopka določenega za posamezno izredno pravno sredstvo po ZUP. Iz izpodbijanih odločb prav tako ne izhaja, da bi CSD delo ugotovil, da bi bilo potrebno o sporni odločbi na novo odločiti (1. odstavek 43. člena ZUPJS) ali jo celo odpraviti (3. odstavek 43. člena ZUPJS). Zato ni obstajal razlog za odpravo ali razveljavitev pravnomočne odločbe.
plača - plačilo za delo - prenehanje delovnega razmerja - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - obstoj delovnega razmerja
Tožnik je bil 7. 1. 2013 seznanjen, da ga je tožena stranka nezakonito odjavila iz obveznih zavarovanj z dnem 3. 12. 2012. Nezakonitost prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal v roku 30 dni od dneva, ko je zvedel za kršitev svoje pravice. Če bi želel doseči katerokoli pravico iz delovnega razmerja, vključno z ugotovitvijo obstoja delovnega razmerja na uveljavljenih podlagah (do 31. 3. 2013, ko je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas), potem bi moral najprej doseči ugotovitev nezakonitosti prenehanja veljavnosti zatrjevane pogodbe o zaposlitvi. Ker tega ni storil pravočasno, mu je z dnem 3. 12. 2012 delovno razmerje prenehalo.
ZGD člen 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 7, 14.
izključitev družbenika – trditveno in dokazno breme – kazenska sodba – kaznivo dejanje zlorabe položaja
Temelj instituta izključitve je v kršitvi načela vestnosti in poštenja in zvestobe družbi, oziroma v kršitvi medsebojnega zaupanja družbenikov. Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, gotovo pomeni grobo kršitev omenjenih načel in kršitev medsebojnega zaupanja v družbi in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD. Storitev kaznivega dejanja proti družbi je ravnanje, ki je v nasprotju že z namenom ustanovitve družbe.
Določba 2. odstavka 82. člena OZ je uporabljiva le pri spornih pogodbenih določbah. To so zgolj tiste, ki glede na besedilo, včasih pa tudi glede na kontekst, v katerem so izoblikovane, objektivno vzeto omogočajo več različnih razlag. Zgolj subjektivno dojemanje strank pri tem ne igra nobene vloge.
Predlagatelj (sindikat) ni upravičen do izpodbijanja odločbe, s katero je bil drugemu sindikatu dodeljen status reprezentativnosti. Kolektivni delovni spor v zvezi z reprezentativnostjo sindikata lahko sproži le tisti sindikat, ki mu pristojno ministrstvo oz. delodajalec nista priznala statusa reprezentativnosti sindikata (50. člen ZDSS-1).
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013149
ZPP člen 311, 311/1.
zavrženje tožbe - nedospele terjatve - plača
Glede na določila Zakona o načinu izplačila razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev (ZNIRPJU) obračun odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev zapade v plačilo konec januarja 2015. Z uveljavitvijo ZNIRPJU so dospele terjatve tožeče stranke postale nedospele. V primeru vtoževanja nedospelih terjatev se tožbeni zahtevek zavrne, ker sme sodišče toženi stranki naložiti, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave (1. odstavek 311. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bi zato moralo o tožbenem zahtevku odločiti meritorno, ne pa tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavreči.
ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/1, 163/2. ZDSS-1 člen 28.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, to je glede na vrednost glavnega zahtevka, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke.
Tožeča stranka je upravičena do povračila stroškov, ki jih je priglasila v zahtevi za povračilo stroškov, ki jo je podala ob umiku tožbe, glede na ocenjeno vrednost spora, medtem ko do višjih stroškov ni upravičena, ker jih ni pravočasno uveljavljala in jih zato ne more zahtevati šele v pritožbi.
delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - preplačilo - neupravičena obogatitev
Tožnik je iz naslova nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom prejel preveč izplačan znesek v vtoževani višini. Pravna podlaga za vrnitev preveč izplačanega zneska je podana v 275. členu ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami OZ. Zavod je pooblaščen, da izda odločbo o ugotovitvi preplačila, določi znesek preplačila in način, po katerem bo preplačilo vrnjeno. Gre za verzijsko terjatev iz 1. odstavka 190. člena OZ, po kateri mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, med drugim prejeto vrniti. Zato tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb o ugotovljenem preplačilu ni utemeljen.
Tožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, zato v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti. Osebe, ki niso prejemniki denarne socialne pomoči, so lahko le delno oproščene plačila sodnih taks.
Tožnica prejema pokojnino v mesečni višini 520,17 EUR. Prejela je 166,00 EUR letnega dodatka. Poleg stanovanja, v katerem stanuje, ima v lasti 1/6 nepremičnine (hiše), katere vrednost po podatkih GURS znaša 18.164,49 EUR. Glede na tako ugotovljeno premoženjsko stanje tožnice v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji niti za delno oprostitev plačila sodnih taks. Ob dejstvu, da znaša sodna taksa za pritožbo 23,60 EUR (enako za tožbo), ni utemeljen pritožbeni ugovor, da bo tožnica s plačilom navedenega zneska, ki je relativno nizek, prišla v takšno situacijo, da bi bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013459
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je na delu pri toženi stranki padel z lestve in se poškodoval. Tožena stranka ni poskrbela za varno delo tožnika. Tožnik je uporabljal neustrezno delovno orodje (lestev in desko, ki ni imela ustreznega ročaja). Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Tožnik je imel opravljen izpit iz varstva pri delu. Pri delu bi moral biti bolj pozoren in previden pri uporabi lestve. Toženo stranko bi lahko opozoril, da je uporaba deske brez ročajev nevarna. Zato je tožnik tudi sam prispeval k nastanku nezgode v deležu 40%.
otroški dodatek - dohodek - premoženje - dohodkovni razred
Določba 3. alineje 1. odstavka 18. člena ZUPJS ne vpliva na fiktivno določen dohodek v skladu z 19. členom ZUPJS. Pri načinu ugotavljanja materialnega položaja je pomemben vrstni red določb ZUPJS. Določba 18. člena ZUPJS najprej določa, katero premoženje se ne upošteva (v skladu s 3. alinejo 1. odstavka med drugim tudi premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače). Nato pa se v skladu z 19. členom ZUPJS tisto premoženje, ki se upošteva, upošteva tako, da se dohodki oseb povečajo za fiktivno določen dohodek. Ko je fiktivno določen dohodek določen, se ne preverja, ali je ta višji od 2-kratnika bruto minimalne plače.