OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082403
OZ člen 187. ZPP člen 196, 318.
odškodninska odgovornost za škodo - naročniki del - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - odgovornost izvajalca del - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - zamudna sodba
Za škodo, povzročeno v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, sta solidarno odgovorna naročnik in izvajalec del.
Narava pravnega razmerja v konkretni zadevi narekuje enako rešitev spora za vse etažne lastnike, ki so edini in enotni naročniki pogodbenega razmerja. Zaradi specifike dejanske skupnosti so etažni lastniki enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko.
oprostitev – odlog plačila – zavrnjen predlog za oprostitev – začetek teka roka za plačilo
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi ga moralo ob vročitvi zgoraj navedenega sklepa višjega sodišča opozoriti, da rok za plačilo sodne takse, ki je bila tožeči stranki naložena s plačilnim nalogom z dne 14. 11. 2013, začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča. Če namreč sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse ne ugodi, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti.
odvzem premoženjske koristi – odvzem premoženjske koristi pravni osebi – prenos koristi
Ne glede na to, da je sedaj lastnica sončnih kolektorjev oziroma z njimi razpolaga obtoženčeva družba, je protipravno premoženjsko korist s storjenim kaznivim dejanjem prvenstveno pridobil obtoženec, saj je sončne kolektorje kupil kot fizična oseba, z lastnimi finančnimi sredstvi. V spisu ni dokaza o tem, da bi obtoženec sončne kolektorje na svojo družbo prenesel brezplačno, zato sodišče ni kršilo kazenskega zakona s tem, da je obtoženemu v izrečeni pogojni obsodbi določilo posebni pogoj in mu odvzelo premoženjsko korist tako, da mu je naložilo v plačilo denarni znesek, ki ustreza tržni vrednosti sončnih kolektorjev.
Sklad zahteva vrnitev izplačanih sredstev od toženke, ki je, kot zatrjuje tožeča stranka, sredstva prejela, preživnino pa ji je plačeval tudi preživninski zavezanec. Otrok ni bil obogaten, kot zmotno šteje sodišče, saj je sredstva prejemala zakonita zastopnica, ki je bila dolžna Skladu sporočiti dejstva, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic. Tožeča stranka je vložila tožbeni zahtevek na podlagi 29. člena ZJSRS, ki temelji na določbi 190. OZ v katerem je urejeno splošno pravilo neupravičene pridobitve.
Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, ali je imel toženkin otrok v spornem obdobju pravico do nadomestila preživnine ali ne.
Pritožnika sta bila člana uprave tožene stranke in je že s tem izkazan njun pravni interes za udeležbo na strani tožene stranke, da zmaga v tej pravdi, saj lahko eventualno odškodninsko odgovarjata toženi stranki zaradi svojega delovanja. Sodna prakso pravni interes razlaga širše in dopušča stransko intervencijo že v primerih, ko lahko pride do odškodninske odgovornosti stranskega intervenienta.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodne takse do izdaje odločbe sodišča prve stopnje – pravne osebe
Pravno osebo se lahko (delno) oprosti plačila sodnih taks le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti, oziroma se ji dovoli odloženo ali obročno plačilo taks, če sredstev za plačilo takse ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 145, 145/2, 145/2-4, 145/2-9, 152, 152/1. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 21, 21/1.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - stroški davčne izvršbe - davek
Če se v skladu s 4. odstavkom 3. člena ZDavP-2 stroški postopka pobiranja davkov štejejo za davek iz 2. odstavka istega člena, je tudi izvršljiv sklep davčnega organa, v katerem je odločeno o stroških postopka pobiranja davka, lahko sestavni del seznama izvršilnih naslovov.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 142, 142/4. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4. ZS člen 83, 83/2.
fikcija umika pritožbe – neplačilo sodne takse – štetje roka za plačilo sodne takse – tek procesnih rokov med sodnimi počitnicami – fikcija vročitve – preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da sodna taksa ni bila plačana
Upoštevajoč določbo 4. odstavka 142. člena ZPP in 2. odstavka 83. člena ZS se šteje, da je bil plačilni nalog toženi stranki vročen s fikcijo vročitve dne 27. 8. 2014 (sreda). V času sodnih počitnic (15. 7. 2014 do 15. 8. 2014) procesni roki ne tečejo, kar velja tudi za rok iz 4. odstavka 142. člena ZPP, ki določa, da se šteje vročitev za opravljeno s potekom 15-tega dne od puščenega obvestila o prispelem sodnem pismu v hišnem predalčniku (če naslovnik pisanja sam ne dvigne). Glede na naveden 15-dnevni rok za plačilo sodne takse v plačilnem nalogu z dne 9. 7. 2014, je ob pravilnem štetju rokov toženi stranki iztekel rok za plačilo sodne takse dne 11. 9. 2014 (četrtek), in ne dne 1. 9. 2014, kot je to zmotno zaključilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
odtujitev pravice, o kateri teče pravda – vstop v pravdo – sodba na podlagi odpovedi – poprava sodbe – popravni sklep – očitna pisna pomota
R. R. bi kot novi upnik lahko vstopil namesto tožeče stranke samo, če bi v to privolili obe stranki postopka. Tožeča stranka pa o predlogu R. R., da vstopi v postopek namesto nje, sploh ni bila obveščena. Do spremembe tožeče stranke tako ni prišlo. Torej je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka še vedno O., d. o. o. Ker je v sodbi na podlagi odpovedi navedeno, da je tožeča stranka R. R., čeprav to očitno ni, je imelo v določilih 328. člena ZPP podlago za odpravo pomote.
postopek odpusta obveznosti – procesne predpostavke – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja – ovire za odpust obveznosti – izjava o neobstoju ovir za odpust obveznosti – namen postopka osebnega stečaja – pravni interes za osebni stečaj
Sodišče prve stopnje mora najprej pridobiti dolžnikovo izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti, saj je to procesna predpostavka za odločanje o predlogu in se ob nepredložitvi predpisane izjave predlog za začetek postopka odpusta obveznosti mora zavreči, seveda če je pred tem sodišče storilo vse za odpravo te nepravilnosti. Res je na prvi pogled videti nesmiselno, da bi se dolžnika pozivalo na predložitev izjave, kadar ovire za odpust obveznosti obstajajo. Vendar pa je treba upoštevati, da so dolžniki v postopkih osebn383
ega stečaja praviloma prava neuke osebe, podaja izjave pa jim tudi omogoči, da se zavejo, kakšne ovire za odpust obveznosti lahko obstajajo, in se jim s tem da tudi možnost razmisliti, ali bo tak predlog sploh lahko uspešen.
USTAVNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0066168
URS člen 22. ZIZ člen 9, 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-12. ZGD-1 člen 418. ZPP člen 208, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - prehod terjatve - sprememba upnika - prenehanje družbe - delničar izbrisane družbe
Ker je pravno sredstvo zoper sklep o vstopu novega upnika pritožba in ne ugovor (9. člen ZIZ) in se zato kontradiktornost ne zagotavlja v ugovornem postopku, jo je treba zagotoviti v postopku odločanja o spremembi upnika.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nadaljevalo izvršilni postopek le v korist enega izmed delničarjev, ki pa je lahko upravičen le do izterjave sorazmernega dela terjatve v skladu z njegovim deležem (418. člen ZGD-1), saj ne gre za solidarnost na upniški strani.
trditveno in dokazno breme – prosta presoja dokazov
Pravilo o dokaznem bremenu določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. Kdaj se bo neko dejstvo štelo za dokazano, je odvisno tako od narave spornega življenjskega dogodka in iz njega izvirajočega dejanskega stanja, kakor od konkretnih okoliščin v posamezni pravdi.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodnih taks - nepopolna vloga - izjava o premoženjskem stanju - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje vloge - postopek s pritožbo
Ker toženec ni uspel dokazati, da je zahtevane listine, potrebne za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, izročil sodišču, je odločitev o zavrženju predloga pravilna.
stvarna pristojnost – spor v zvezi s stečajnim postopkom – gospodarski spor – zaključen stečajni postopek – pogoj visečnosti stečajnega postopka – koneksnost tožbe – učinek na stečajno maso
Tožnikova terjatev, sodeč po tožbenih trditvah, res izvira iz stečajnega postopka, v katerem naj bi bil tožnik prikrajšan za svojo ločitveno pravico. Iz tožbe pa tudi izhaja, da je bil stečajni postopek že zaključen. Potemtakem ni izpolnjen pogoj visečnosti stečajnega postopka, niti koneksnosti tožbe, saj odločitev o tožbenem zahtevku v tem sporu ne bo več mogla učinkovati na stečajno maso. Le ob navedenih dveh pogojih bi šlo za spor v zvezi s stečajnim postopkom oziroma za gospodarski spor.
Besedilo „takoj po meritvi“ navedene določbe pravilnika je tolmačiti tako, da gre za primere, ko je rezultat merjenja hitrosti v razumnem časovnem intervalu (ki ne more biti daljši od časa, ko ostane rezultat meritve izpisan na ekranu naprave, to je praviloma do 15 minut oziroma do oprave naslednje meritve) objektivno mogoče neposredno pokazati vozniku kontroliranega vozila po njegovi ustavitvi. Obstajajo številne okoliščine, zakaj policisti voznika s prekoračeno hitrostjo ne morejo ustaviti v trenutku opravljene meritve (varnost drugih cestnoprometnih udeležencev, pobeg, itd.) in je povsem jasno, da je termin „takoj po meritvi“ potrebno uporabljati smiselno.
Določba 15. člena Pravilnika o meroslovnih zahtevah za merilnike hitrosti v cestnem prometu bi bila kršena, če voznik po opravljeni meritvi (prekoračene) hitrosti le-to brez svoje krivde ne bi mogel preveriti z vpogledom izpisa izmerjene hitrosti na ekranu merilne naprave (predolg časovni interval, opravljena nadaljnja meritev hitrosti drugemu vozniku, merjenje hitrosti vozil z enim policistom brez asistence, ne da bi takšen policist voznike tovrstnih vozil s prekoračeno hitrostjo ustavljal in jim predočil izmerjeno hitrost ali uporabil napravo za slikovno dokumentiranje, ki zagotavlja nedvoumno pripisovanje rezultatov meritve in drugih podatkov kontroliranemu vozilu itd.). Določbo 15. člena navedenega pravilnika je zaradi tega potrebno tolmačiti razumno in smiselno oziroma tako, da je varovana pravica voznika preveriti rezultat opravljene meritve hitrosti vozila takoj po meritvi (to je v tistem časovnem okviru in okoliščinah, ko takšna preverba omogoča seznanitev z dejanskim in pravilnim rezultatom meritve), ter da je policistom omogočeno opravljati njihovo delo.
V izvršilnem postopku se o stroških postopka ne odloča samo z enim sklepom sodišča (kot v pravdnem postopku), ampak z več sklepi glede na zahteve upnika v zvezi s posameznimi stroški. Z upoštevanjem navedenega je treba standard „ takoj „ v zvezi s priglasitvijo stroškov zaradi njihove povrnitve razlagati sicer prožno, ob upoštevanju okoliščin primera, a ozko, v smislu, takoj ko je to mogoče.