oprostitev plačila sodnih taks - brezplačna pravna pomoč
Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bila tožnica na podlagi prošnje za Bpp upravičena do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki v 276. členu določa obveznost plačila sodne takse še preden sodišče tožbo pošlje v odgovor toženi stranki.
DELOVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS0013155
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
pravdni stroški - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - plačilo razlike plače - pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek (to je glede na vrednost glavnega zahtevka), kar izhaja tudi iz 1. odstavka 39. člena ZPP, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke (npr. v tožbi).
ZOdvT v tar. št. 6002 določa pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, vendar največ v znesku 20,00 EUR. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki priznalo pavšalni znesek v višini 20,00 EUR, čeprav v konkretnem primeru znaša 20 % nagrade manj kot 20,00 EUR. Zato je pritožba v tem delu utemeljena.
Tožnik je upravičen do reparacije oz. odškodnine zaradi nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ne bi nezakonito prenehalo iz razlogov na strani delodajalca.
Upoštevajoč izvedene dokaze, zlasti podatke iz plačilnih list za obdobje neposredno pred prenehanjem delovnega razmerja (to je plačilnih list za sporne mesece), je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da bi tožnik tudi v spornem obdobju od nezakonite odpovedi dalje prejemal najmanj takšno plačo, kakršno je prejemal v marcu in aprilu 2009, ko je delo za toženo stranko dejansko opravljal. V tem času je bila tožniku izplačana plača po urni postavki 5,14 EUR, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo to urno postavko tudi za izračun pripadajoče plače za sporno obdobje, čeprav je za mesec junij 2009 prejel nadomestilo plače po nižji urni postavki, ker v tem mesecu dela ni opravljal. Tožnik je namreč upravičen do reparacije oziroma nadomestila plače, ki bi jo prejemal, če bi delal, to pa je plača po urni postavki 5,14 oziroma znesek 904,64 EUR mesečno (glede na povprečen mesečni fond ur 176 ur).
Sodišče prve stopnje je tožnikovo vlogo, za katero je pojasnil, da naj jo sodišče obravnava kot revizijo zoper sodbo pritožbenega sodišča, utemeljeno kot nedovoljeno zavrglo (1. odstavek 374. člena ZPP). Revizija ni bila vložena po odvetniku, tožnik pa tudi ni izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZOdvT člen 21, 21/1. ZST-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 40.
odvetniška nagrada – bodoče dajatve - mesečna renta – vrednost spornega predmeta – smiselna uporaba določb ZPP
V primeru, ko se tožbeni zahtevek glasi na plačilo mesečne rente brez omejitev njenega teka, se kot osnova za odmero odvetniške nagrade upošteva petletna (in ne enoletna) vtoževana renta.
ZPIZ-1 člen 12, 15, 15/2, 16, 249. ZUP člen 225, 225/1, 225/4. OZ člen 191.
delovni invalid III. kategorije - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev - lastnost zavarovanca - pravnomočna odločba - izredna pravna sredstva
Upravna odločba tožene stranke o priznanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev je pravnomočna in bi toženka lahko vanjo posegla le ob uporabi izrednih pravnih sredstev na podlagi določb ZUP, na katere napotuje 249. člen ZPIZ-1. Upravna odločba toženke, tudi če je nepravilna, postane dokončna in pravnomočna, kot taka pa zavezuje tako stranki kot sodišče in z vsemi pravnimi učinki velja, dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena na zakonit način.
osebni stečaj – vložitev novega predloga za stečaj takoj po koncu prvega postopka – pravni interes za vodenje postopka – zloraba pravic – odpust obveznosti – ni premoženja – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja.
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Če dolžnik svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
invalidnina - telesna okvara - bolezen - seznam telesnih okvar
Pri tožniku ni izkazana telesna okvara po nobeni točki Seznama telesnih okvar. Izvedenec je jasno in prepričljivo razložil, zakaj posamezna zatrjevana telesna okvara pri tožniku ni podana - ker niso objektivizirane ali pa ker po opravljenih kliničnih pregledih in ustreznih preiskavah niso izkazana stanja, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti telesno okvaro. Zato tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pri tožniku podana 50 % telesna okvara zaradi bolezni, s priznanjem pravice do invalidnine, ni utemeljen.
priposestvovanje služnostne pravice - dobrovernost - stvarna služnost poti - zaupanje v zemljiško knjigo
V kupoprodajni pogodbi zajet dogovor o uporabi hodnika preko nepremičnine tožene stranke kot prehoda in dostopa do kupljenih gospodujočih nepremičnin, ki ga je tožeča stranka sklenila po svojih pravnih prednikih s pravnim prednikom tožene stranke kot takratnim lastnikom služeče nepremičnine, predstavlja pravni temelj tožeči stranki za dobroverno izvrševanje takšnih služnostnih upravičenj.
Zapis v pogodbi o nakupu bremen proste nepremičnine sam po sebi ne utemeljuje kupčevega varstva na podlagi načela zaupanja v zemljiško knjigo.
Za priznanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti je odločilen čas, ko je bila izdana nepravilna oziroma nezakonita odločba, ki je bila nato odpravljena in tožniku priznana pravica za nazaj. V času izdaje dokončne odločbe, ki je bila predmet presoje pred sodiščem (17. 12. 2012), je veljal ZPIZ-1, ki je v določbi 276. člena urejal odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. Kasneje sprejeti ZPIZ-2 na priznano odškodnino (temelj) nima nobenega vpliva. ZPIZ-2 niti v prehodnih določbah ne posega v ureditev priznavanje odškodnine v višini zakonskih zamudnih obresti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nerazumljiv izrek - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pomoč - dogovor za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje izsiljevanja - sostorilstvo - kazenska sankcija - olajševalne okoliščine - dokazna ocena - pravica do predlaganja dokazov - kršitev pravice do obrambe - kršitev kazenskega zakona - premoženjskopravni zahtevek - poskus kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - nedovoljeni dokazi - hramba podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju - razlogi sodbe - pravica do predlaganja dokazov - izvajanje dokazov
Če torej pravica do predlaganja dokazov kot ena izmed pravic obrambe iz 5. člena ZKP za obdolženega M.B. ni bila uporabljena, potem istemu obdolžencu tudi ni mogla biti kršena.
Če že, vendar potem mora biti glavna obravnava zelo široko razumljena, je lahko pravica do obrambe kršena tedaj, ko je sodba oprta na kakšen dokaz, ki sicer ni bil pridobljen protipravno (8. točka prvega odstavka 371. člena ZKP), spet pa tako, da je bila ena stan v postopku prikrajšana (gl. na primer odločba Ustavnega sodišča Up-719/03 z dne 9. 3. 2006 idr.).
Kot je znano, je obsodilna sodba predhodni - nujni pogoj, da bi sodišče oškodovancu premoženjskopravni zahtevek prisodilo (drugi odstavek 105. člena ZKP). Naslednji - vsebinski pogoj je vrsta podatkov, ki morajo dati zanesljivo podlago za popolno in delno razsojo.
Citirano ustavnopravno izhodišče pa še zmeraj ne pomeni, da so podatki pridobljeni po odredbah preiskovalne sodnice I Kpd 90495/2010 (16, 17 in 18) z dne 21. 12. 2010, ustavnopravno nedopustni in da se sodba nanje v smislu 8. točke prvega odstavka 378. člena ZKP ne bi smela opreti. Ti podatki namreč niso bili pridobljeni po kasneje razveljavljenih določbah ZEKom, ampak po 149.b članu ZKP. Razlika je pomembna, ker pri slednji določbi ne gre več za preventivno in neselektivno pridobivanje podatkov (gl. Gorkič P., Hramba in obdelovanje prometnih podatkov za namene kazenskega postopka po razveljavitvi ZEKom-1, Pravna praksa št. 33/2014, stran 8), ampak za pridobivanje podatkov, namenjenih odkrivanju, preiskovanju in dokazovanju kaznivih dejanj, ki je zamejeno z razlogi za sum, vrsto oziroma težo kaznivega dejanja (pregon po uradni dolžnosti) ter s samo potrebo po pridobitvi.
Kar zadeva razloge sodbe, pritožbeno sodišče uvodoma opozarja, da njihove popolnosti ne določa obseg, temveč vsebina, ki se mora nanašati na odločilna dejstva, kot praviloma izhajajo iz opisa dejanja.
Pravica do predlaganja dokazov še ne pomeni, da mora sodišče vsakemu dokaznemu predlogu ugoditi, kot njegova materialnopravna relevantnost nujno ne pomeni, da ga mora v vsakem primeru izvesti. Razen objektivne možnosti, je izvedba posameznega dokaza določena še s potrebo, ko določenega dejstva brez tega dokaza ni mogoče ugotoviti ali obratno, ko istega dejstva zaradi drugih dokazov ni treba dodatno ugotavljati.
Kaznivo dejanje izsiljevanja po 213. členu KZ-1 je predvsem osebno kaznivo dejanje, sestavljeno iz prisiljenja (Deisinger M., Kazenski zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2002, str. 420), naperjena zoper posameznika, ki je nujni pogoj, da bi bilo protipravno premoženjsko korist sploh mogoče pridobiti. Težišče inkriminacije torej ni v varstvu posameznikovega premoženja, kot je to po zgornjih dveh dejstvih na prvi pogled videti, ampak v varstvu njegove integritete, v katero brez posebej utemeljenih razlogov, kaj šele zaradi pridobivanja protipravne premoženjske koristi, ni dovoljeno posegati.
Po prvem odstavku 374. člena ZKP izbiro in odmero kazenske sankcije določajo predvsem dejanske okoliščine iz 49. člena KZ-1 in ne nepravilno uporabljen kazenski zakon, kar se kot rečeno v obravnavanem primeru niti ni zgodilo ter še manj spodrsljaj v zapisu kaznovalnega okvirja, kot je dejansko predpisan za eno izmed ugotovljenih kaznivih dejanj.
OZ člen 86, 178, 179. ZGD-1 člen 257, 257/4, 268, 268/2, 286, 286/1.
odpoklic člana uprave - krivdni razlog - hujša kršitev obveznosti - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - kršitev osebnostne pravice - nepremoženjska škoda - subjektivna komponenta - slaba vera o resničnosti sprejete odločitve
V konkretnem primeru je tožnik zahteval varstvo svoje pravice na podlagi določbe 179. člena OZ, po kateri za prisojo denarne odškodnine ne zadošča le objektivno dejstvo kršitve dobrega imena in časti, temveč se zahteva tudi subjektivna komponenta. Kršitelj, če je oškodovančevo pravico kršil z žaljivo izjavo, mora tudi vedeti, da je izjava neresnična. Konkretno to pomeni, da so člani nadzornega sveta tožene stranke ob sprejemanju spornega sklepa o odpoklicu tožnika z mesta člana uprave iz krivdnih razlogov, morali tudi vedeti, da vsebina spornega sklepa ni resnična. Zakon torej pogojuje odškodninsko odgovornost kršitelja tudi s slabo vero oz. z neopravičljivo zmoto o resničnosti trditev, pri čemer je ta slaba vera sestavni del opredelitve protipravnosti škodljivega dejstva, ki kot odškodninska predpostavka sodi v trditveno in dokazno sfero tožnika.
ZDR člen 11, 11/1, 42, 126, 126/1. OZ člen 191. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2.
plačilo plače - plača - potni stroški - dnevnice
Iz plačilnih list za tožnika (delavec) ne izhaja, da bi tožena stranka (delodajalec) tožniku obračunavala plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, saj mu je izplačevala nižji znesek, kot je bil določen v pogodbi, zato je tožnik upravičen do razlike med izplačano plačo in plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.
V 191. členu OZ je določeno, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka je tožniku izplačala zneske potnih stroškov in dnevnic, ki so presegali zneske, ki bi jih bila tožena stranka dolžna plačati tožniku, čeprav tega ni bila dolžna storiti. Ker je tožena stranka tožniku izplačevala nekaj, kar ni bila dolžna, ni upravičena do vračila teh zneskov. Zato tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim tožena stranka od tožnika zahteva vračilo neutemeljeno izplačanih zneskov potnih stroškov in dnevnic, ni utemeljen.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 44, 155, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1. ZST-1 člen 31.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo vrednost spornega predmeta v višini 20 bruto razlik v plači, upoštevajoč v tožbi navedeno mesečno bruto razliko. Vendar o tem ne bi bilo potrebno odločiti v izreku izpodbijanega sklepa, pač pa v obrazložitvi. Sodišče namreč o vrednosti spornega predmeta odloči s sklepom le v primerih iz 31. člena ZST-1, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost predmeta oziroma zahtevka ocenila prenizko, ko določi pravo vrednost za plačilo takse, ali pa ob pogojih iz 44. člena ZPP - ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, tožeča stranka pa je navedla očitno previsoko ali prenizko vrednost, ali tedaj, kadar je navedla le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav je zoper isto toženo stranko uveljavljala več zahtevkov, pa niso podani pogoji iz 41. člena ZPP, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije. V obravnavni zadevi ne gre za take primere. Tovrstni sklepi se izdajo le, če gre za nedenarne zahtevke. V obravnavanem primeru pa tožeča stranka s tožbo uveljavlja denarni zahtevek.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 34/1-6, 34/8, 60, 60/2, 60/2-3.
invalidnost III. kategorije
Tožnica je utemeljeno razvrščena v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od datuma, ko je bila v predsodnem upravnem postopku obravnavana na invalidski komisiji I. stopnje.
ZFPPIPP člen 442, 442/6. ZIZ člen 24, 24/5, 55, 55/1, 55/1-12, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – procesni sklep – ugovor novega dolžnika
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka ima naravo procesnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, torej tudi ne o tem, ali je dolžnik aktivni družbenik.
Odločanje o materialnopravnem vprašanju odgovornosti družbenika, torej ali gre za aktivnega ali pasivnega, je v izvršilnem postopku prepuščeno nadaljnjemu ugovornemu postopku.
invalidnost III. kategorije - nadomestilo za invalidnost - ustavitev izplačevanja
Dejstvo, da zavarovanec z določenim dnem pravico pridobi, ne pomeni, da se mu od tega dne dalje tudi izplačuje. Delna invalidska pokojnina, denarna nadomestila v zvezi s pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do premestitve ter nadomestilo za invalidnost se zavarovancem v delovnem razmerju oziroma zavarovancem, ki so vključeni v obvezno zavarovanje, izplačujejo za dneve dela in za druge dneve, za katere imajo po posebnih predpisih pravico do nadomestila za čas odsotnosti z dela, kakor to določa 158. člen ZPIZ-1.
Prenehanje delovnega razmerja tožnika samo po sebi ne vpliva na samo pravico do nadomestila za invalidnost. Enako velja za status tožnika, ko je bil ta zavarovan po 22. členu ZPIZ-1. Gre za različne situacije, ki pogojujejo samo izplačevanje oziroma višino nadomestila za invalidnost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0081878
ZPP člen 7, 76, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZGD-1 člen 676, 676/1, 678, 683. OZ člen 3, 86, 86/1, 92. ZFPPIPP člen 151, 272, 272/1, 272/1-3.
sposobnost biti stranka – podružnica tujega podjetja – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – cesijska pogodba – ničnost – uveljavljanje ničnosti – izpodbojnost – domneva objektivnega pogoja izpodbojnosti – prosto urejanje obligacijskih razmerij – nasprotovanje moralnim načelom – oškodovanje upnikov – razpravno načelo
Presojo ničnosti mora omogočati trditvena podlaga strank.
ZFPPIPP je v primeru oškodovanja oziroma prikrajšanja upnikov stečajnega dolžnika, predvidel pravno posledico – izpodbojnost, kar torej ničnost izključuje.
Kljub temu, da se podružnice tujega podjetja vpisujejo v sodni register, niso pravne osebe. V pravnem prometu namreč nastopajo v imenu in za račun tujega podjetja, za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnic, pa je odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem.
Ker tožena stranka kot podružnica tujega podjetja nima statusa pravne osebe, nima sposobnosti biti stranka v postopku.
invalidnost III. kategorije - pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami - pravni interes
Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi preizkušalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženke in pri tem ugotovilo, da je toženka v predsodnem postopku nepravilno ugotovila, da pri tožniku ni prišlo do zmanjšanja njegove delovne zmožnosti in je zato upravičeno odpravilo odločbi toženke. Navedbe tožnika, da se je predčasno upokojil, ker dela ni več zmogel opravljati, zaradi napačne odločitve toženke in mu je v posledici tega nastala tako materialna kot nematerialna škoda, kažejo na to, da tožnik ima pravni interes v tem sporu. Dejstvo, da je tožnik upokojenec s pravico do uživanja starostne pokojnine, ne pomeni, da se tožnik ne bi mogel ponovno aktivirati in delo opravljati v okviru svojih zdravstvenih zmožnosti in pri tem koristiti pravice, ki mu kot invalidu III. kategorije invalidnosti gredo.