ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
OZ člen 9, 344, 346, 346/1, 346/1-6, 349, 355, 355/1, 355/1-6, 355/2, 381. SZ-1 člen 2, 2/2.
upravnik poslovne stavbe – terjatve upravnika – stroški upravljanja – obratovalni stroški – pogodba o upravljanju – verzija – zastaranje – enoletni zastaralni rok – terjatev iz gospodarskih pogodb – splošni zastaralni rok – dolžnost izpolnitve obveznosti – procesne obresti
Če imajo stroški pogodbeno podlago in če je obe pravdni stranki mogoče opredeliti kot gospodarska subjekta, terjatve iz tega naslova zastarajo v triletnem zastaralnem roku. Če temeljijo na neupravičeni obogatitvi, pa zastarajo v splošnem petletnem zastaralnem roku.
Tožnik se, kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni izjasnil, ali je njegovo vlogo šteti kot revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
starostna pokojnina - višina pokojnine - sodnik - ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih
Tožniku je bila starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZSS, torej po predpisih, veljavnih do ZPIZ-1. To pa pomeni, da velja določba tretjega odstavka 417. člena ZPIZ-1 tudi za tožnika in da se mu na način, kot je določen v prvem odstavku 417. člena ZPIZ-1 (ter tudi drugega odstavka), ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
regresni zahtevek za plačane stroške zdravljenja in pogrebnine – nesklepčnost – povezanost trdivenega in dokaznega bremena – razpravno načelo
Trditvenemu bremenu glede obveznih ukrepov pri varstvu pri delu, ki jih je tožena opustila oziroma kršila, tožeča stranka ni zadostila. Sklicevala se je sicer na dokazne listine, s čimer pa zahtevi po navedbi relevantnih dejstev ni zadostila. Dokazi se izvajajo le v zvezi z že zatrjevanimi dejstvi, dejstva, ki jih razkrijejo, pa, če ta niso tudi zatrjevana, pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Sicer izvedenih dokazov, za katere tožeča stranka meni, da njen zahtevek utemeljujejo, zato sodišče prve stopnje tudi ni smelo upoštevati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003947
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neizpolnitev obveznosti - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Tudi če storilec dejansko s strani izvajalske organizacije ne bi bil pozvan k udeležbi v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, to dejstvo samo po sebi ne bi bilo opravičljiv razlog za neizpolnitev te obveznosti. Storilec bi moral v primeru, če resnično ne bi bil vabljen na udeležbo v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, sam poskrbeti za to, da bi pravočasno izpolnil to obveznost in bodisi pri izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, pri katerem se je prvotno prijavil za udeležbo v programu, zahtevati, da mu omogoči udeležbo v programu, bodisi svojo obveznost opraviti pri kakšnem drugem izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, v obeh primerih pa o tem tudi obvestiti sodišče prve stopnje pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti.
S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Toženec tako v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003946
ZP-1 člen 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Ker je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja materialnopravne narave, sodne počitnice, ki nimajo vpliva na tek materialnih rokov, ne morejo biti ovira, da bi se rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel v času sodnih počitnic.
URS člen 3, 3/1, 33, 54, 54/1, 56, 56/1. ZBan-1 člen 124, 124/1, 124/1-2. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
nepremičninska izvršba - prednostna pravica do poplačila iz kupnine - terjatev zakonite preživnine - obseg prednosti - načelo realitetne prioritete - ustavnoskladna razlaga - meje dopustne (ustavnoskladne) razlage zakonskega besedila - ustavno načelo delitve oblasti - jasnost besedila - namenska razlaga - sistemska razlaga - argument koherence - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic - praktična konkordanca
Sodišče prve stopnje je razdelilo kupnino tako, da je upoštevalo prednostno poplačilo za preživninske terjatve omejeno le za zadnje leto, kar je v nasprotju z jasno zakonsko vsebino določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki tovrstno omejitev opredeljuje le za prispevke za socialno zavarovanje, ne pa tudi za ostale v 3. točki navedene terjatve, med njimi terjatve zakonite preživnine.
invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalidnost II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala II. kategorija invalidnosti in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let (2. alineja 67. člena ZPIZ-1). Spremembe v zdravstvenem stanju tožnik narekujejo njegovo razvrstitev v II. kategorijo invalidnosti po drugi alinei drugega odst. 60. člena ZPIZ-1. Vendar ob preostali delovni zmožnosti tožnika ni izkazana potreba, da bi drugo ustrezno delo z določenimi omejitvami bil zmožen opravljati šele po predhodni poklicni rehabilitaciji. Sodišče prve stopnje je zato zmotno zaključilo, da je v predmetni zadevi izpolnjen dejanski stan iz druge alinee 67.člena ZPIZ-1.
ZST-1 člen 30. ZPP člen 2, 39, 39/1, 40. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 19.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - pravdni stroški - vrednost spornega predmeta - dolžina paricijskega roka - sklep o vrednosti spornega predmeta
Vrednost spornega predmeta v sporih premoženjske narave se določa glede na tožbeni zahtevek, kar izhaja iz določbe 39. člena ZPP, ki se na podlagi določbe 19. člena ZDSS-1 uporablja tudi v postopku pred delovnimi sodišči, ne pa glede na morebitno drugačno opredelitev te vrednosti s strani tožeče stranke.
Neutemeljena je pritožba, da bi moralo sodišče izdati sklep o vrednosti spornega predmeta, saj sodišče izda tak sklep le v primeru, če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni zahtevek, kar pa ni primer v tem individualnem delovnem sporu.
Sodišče prve stopnje je za izpolnitev obveznosti za povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki določilo prekratek 8-dnevni paricijski rok. Tožeča stranka je namreč v priglasitvi pravdnih stroškov predlagala, da ji te stroške tožena stranka povrne v paricijskem roku 15 dni, zato bi sodišče prve stopnje moralo soditi v okviru postavljenega tožbenega zahtevka, kot to določa 2. člen ZPP.
Pravdni stranki sta se glede odločanja o sporih v zvezi z delom ureditve kornerjev dogovorili za pristojnost stalne arbitraže pri GZ Slovenije. V tej zvezi je namreč tožena stranka posredovala tožeči stranki ponudbo, v kateri je predlagala kot razsodišče v njunih sporih po omenjenem temelju stalno arbitražo pri GZ Slovenije, tožeča stranka pa temu ni z ničemer nasprotovala ali ugovarjala (prevzeti posel je nato tudi izpolnila). Zato se šteje, da je bil med strankama arbitražni sporazum sklenjen pisno (tretji odstavek 10. člena Zakona o arbitražah – Zarbit.)
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
ZPP člen 39, 39/1, 163, 163/2, 163/3. ZOdvT člen 24, 24/1.
plačilo razlike plače - ustavitev postopka - umik tožbe - določitev vrednosti spornega predmeta
Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov postopka kot vrednost spornega predmeta pravilno upoštevalo 20 mesečnih razlik v plači v določeni višini, saj je tožeča stranka za potrebe odmere nagrade za zastopanje izračun omejila na vsoto 20 bruto razlik, kar ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 24. člena ZOdvT, po kateri se vrednost spornega predmeta določi po znesku zahtevanih dajatev, pri čemer vrednost predmeta ne sme presegati triletnega zneska dajatev.
stvarna pristojnost - spor o avtorskih pravicah - pravice iz industrijske lastnine
Tožnik v tem sporu uveljavlja izločitveno pravico v stečajnem postopku glede avtorske pravice nad računalniškimi programi, podatki, vezanimi nanje in pripravljalnim gradivom za 151 cenikov, ki jih je tožnik izdelal v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki. Zato je na podlagi drugega odstavka 103. člena ZS (po katerem je za odločanje o sporih o pravicah intelektualne lastnine na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami, telesi, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami) za odločanje v tem sporu pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.
Točka d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 določa obseg pravic intelektualne lastnine, za katero je lahko pristojno delovno sodišče. Gre le za pravice iz industrijske lastnine, ki nastanejo med delavcem in delodajalcem, ne pa za celoten spekter intelektualne lastnine, med katero spada tudi avtorska pravica. To je razvidno iz določbe drugega odstavka 103. člena ZS, ki sicer določa izključno krajevno pristojnost okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje na prvi stopnji v sporih o pravicah intelektualne lastnine, razen za spore med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami, risbami in tehničnimi izboljšavami. Ta izjema se nanaša ravno na spore iz industrijske lastnine, v smislu točke d prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.
ZPP člen 39, 39/1, 154, 154/1. ZOdvT člen 24, 24/1. ZDSS-1 člen 28.
plačilo razlike plače - umik tožbe - ustavitev postopka - vrednost spornega predmeta
Pravno podlago za določitev vrednosti spornega predmeta predstavlja člen 24/1 ZOdvT, ki omejuje vrednost spornega predmeta v individualnih delovnih sporih s ponavljajočimi se dajatvami na največ triletni znesek. Ker je tožeča stranka v tožbenem zahtevku uveljavljala izplačilo razlik v plači in ker je iz tožbenih navedb razvidna le vrednost enomesečne razlike v plači, je znašala vrednost spornega predmeta glede na 24/1 člen ZOdvT 36-kratnik te mesečne razlike v plači. Ker pa tožeča stranka v pritožbi predlaga, da se ji stroški postopka na prvi stopnji odmerijo upoštevaje vrednost spornega predmeta v višini 20-kratnika mesečne razlike v plači in je tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje priglasila pravdne stroške z ozirom na takšno vrednost spornega predmeta, je potrebno pravdne stroške tožeče stranke odmeriti glede na to vrednost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Narava kršitve, ki jo tožena stranka očita tožnici (da spornega dne ni prišla na delo na novo lokacijo, temveč na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi), ni tako huda, da bi upravičevala podajo izredne odpovedi. Tožnica je delodajalca obvestila, da bo odšla na delo na lokacijo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, v kolikor ne dobi drugačnih navodil, iz česar izhaja, da je bila pripravljena po preteku bolniškega staleža priti na delo na novo lokacijo, v kolikor bi ji delodajalec ponovno podal takšno odredbo. Tožena stranka tega ni storila, ampak je tožnici podala pisno obdolžitev in izredno odpoved. Ker niso izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 109. člena ZDR-1 (da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka), je tožbeni zahtevek za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen.
Pravilnik o pogojih hrambe in upravljanja z zaseženimi predmeti, o postopku za vpis v register pooblaščenih izvršiteljev ter o tarifi za plačilo dela in stroškov pooblaščenega izvršitelja – člen 5, 5/1.
Izvršitelj je dolžan organizirati svoj delovni proces tako, da lahko tekoče opravlja vsa dejanja določena z odredbo. V tem primeru namreč ne gre za situacijo, ko je odredba o uničenju oz. prodaji dana drugemu organu ali pravni osebi (kot recimo v primeru, ko je uničenje naloženo FURS) in je izvršitelj dolžan imeti predmet v hrambi do prevzema. Zato bremeni strošek hrambe posameznega predmeta po prejemu odredbe sodišča o uničenju, ki nastane zaradi organizacije delovnega procesa izvršitelja, izvršitelja samega.
oprostitev plačila sodnih taks - brezplačna pravna pomoč
Tudi niso utemeljene pritožbene navedbe o tem, da je bila tožnica na podlagi prošnje za Bpp upravičena do oprostitve plačila sodne takse za tožbo. Takšne določbe ni niti v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1) niti v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP), ki v 276. členu določa obveznost plačila sodne takse še preden sodišče tožbo pošlje v odgovor toženi stranki.