starostna pokojnina - višina pokojnine - sodnik - ponovna odmera oz. odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po prejšnjih predpisih
Tožniku je bila starostna pokojnina odmerjena po ZPIZ/92 in ZSS, torej po predpisih, veljavnih do ZPIZ-1. To pa pomeni, da velja določba tretjega odstavka 417. člena ZPIZ-1 tudi za tožnika in da se mu na način, kot je določen v prvem odstavku 417. člena ZPIZ-1 (ter tudi drugega odstavka), ob prenehanju ponovnega zavarovanja odmeri pokojnina ob upoštevanju naknadno dopolnjene zavarovalne dobe, v primeru, da je to zanj ugodneje, pa tudi ob upoštevanju plače.
Tožnik se, kljub pozivu sodišča prve stopnje, ni izjasnil, ali je njegovo vlogo šteti kot revizijo, vloženo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča, zato je sodišče prve stopnje njegovo vlogo utemeljeno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
odločitev o stroških – končni sklep – posebni sklep
V obravnavanem primeru je bil postopek ustavljen le v zvezi s predlogom prvotnega predlagatelja. Do umika predloga je prišlo med postopkom, ki se bo zdaj nadaljeval z dosedanjimi udeleženci kot novimi predlagatelji. Pritožnikova pravica do povračila stroškov, ki so mu nastali v zvezi z obravnavanjem prvotnega predloga, zato očitno ni odvisna od odločbe o glavni stvari. Sodišče prve stopnje bo zato moralo o pritožnikovih priglašenih stroških odločiti s posebnim sklepom.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - višina - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
regresni zahtevek za plačane stroške zdravljenja in pogrebnine – nesklepčnost – povezanost trdivenega in dokaznega bremena – razpravno načelo
Trditvenemu bremenu glede obveznih ukrepov pri varstvu pri delu, ki jih je tožena opustila oziroma kršila, tožeča stranka ni zadostila. Sklicevala se je sicer na dokazne listine, s čimer pa zahtevi po navedbi relevantnih dejstev ni zadostila. Dokazi se izvajajo le v zvezi z že zatrjevanimi dejstvi, dejstva, ki jih razkrijejo, pa, če ta niso tudi zatrjevana, pomanjkljive trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Sicer izvedenih dokazov, za katere tožeča stranka meni, da njen zahtevek utemeljujejo, zato sodišče prve stopnje tudi ni smelo upoštevati.
URS člen 3, 3/1, 33, 54, 54/1, 56, 56/1. ZBan-1 člen 124, 124/1, 124/1-2. ZIZ člen 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/3, 198, 198/5. ZS člen 3, 3/1. ZUstS člen 23, 23/1.
nepremičninska izvršba - prednostna pravica do poplačila iz kupnine - terjatev zakonite preživnine - obseg prednosti - načelo realitetne prioritete - ustavnoskladna razlaga - meje dopustne (ustavnoskladne) razlage zakonskega besedila - ustavno načelo delitve oblasti - jasnost besedila - namenska razlaga - sistemska razlaga - argument koherence - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic - praktična konkordanca
Sodišče prve stopnje je razdelilo kupnino tako, da je upoštevalo prednostno poplačilo za preživninske terjatve omejeno le za zadnje leto, kar je v nasprotju z jasno zakonsko vsebino določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki tovrstno omejitev opredeljuje le za prispevke za socialno zavarovanje, ne pa tudi za ostale v 3. točki navedene terjatve, med njimi terjatve zakonite preživnine.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003947
ZP-1 člen 202e, 202e/2.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - neizpolnitev obveznosti - udeležba v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo
Tudi če storilec dejansko s strani izvajalske organizacije ne bi bil pozvan k udeležbi v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, to dejstvo samo po sebi ne bi bilo opravičljiv razlog za neizpolnitev te obveznosti. Storilec bi moral v primeru, če resnično ne bi bil vabljen na udeležbo v programu dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, sam poskrbeti za to, da bi pravočasno izpolnil to obveznost in bodisi pri izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, pri katerem se je prvotno prijavil za udeležbo v programu, zahtevati, da mu omogoči udeležbo v programu, bodisi svojo obveznost opraviti pri kakšnem drugem izvajalcu programov dodatnega usposabljanja za varno vožnjo, v obeh primerih pa o tem tudi obvestiti sodišče prve stopnje pred iztekom roka za izpolnitev obveznosti.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0003946
ZP-1 člen 202d. ZS člen 83, 83/3.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za vložitev predloga - materialni rok - sodne počitnice
Ker je rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja materialnopravne narave, sodne počitnice, ki nimajo vpliva na tek materialnih rokov, ne morejo biti ovira, da bi se rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iztekel v času sodnih počitnic.
S prevalitvijo negativne stroškovne posledice na tožečo stranko, če ta tožbe ne umakne (takoj) po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke, se skuša preprečiti nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Toženec tako v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tem, ko ta med pravdo izpolni svojo obveznost.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1, 203/2. ZMEPIZ člen 57. ZPP člen 286.
starostna pokojnina - prekluzija dokazov
Tožnik v pritožbi upravičeno izpostavlja, da je za sporni leti predložil dokazila, iz katerih izhaja, da je za ti dve leti poravnal prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zato so ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik s dokazi prekludiran, v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem in stanjem spisa. Tožnik na same izračune pokojnine, kakor jih je predložila toženka, ni imel pripomb, je pa sodišču prve stopnje predlagal, da se ta izračun v sodbi pri izračunu pokojnine upošteva, prav tako pa naj se upošteva tudi sporno obdobje, za katerega je priložil dokaze. Tožnik ni ravnal v nasprotju z določili 286. člena ZPP, saj je že v tožbi navedel dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njegovih predlogov in ponudil tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev teh navedb.
ZGD člen 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3. ZPP člen 7, 14.
izključitev družbenika – trditveno in dokazno breme – kazenska sodba – kaznivo dejanje zlorabe položaja
Temelj instituta izključitve je v kršitvi načela vestnosti in poštenja in zvestobe družbi, oziroma v kršitvi medsebojnega zaupanja družbenikov. Kaznivo dejanje, storjeno proti družbi, gotovo pomeni grobo kršitev omenjenih načel in kršitev medsebojnega zaupanja v družbi in je zato tudi po mnenju pritožbenega sodišča utemeljen razlog za izključitev družbenika po tretjem odstavku 436. člena ZGD. Storitev kaznivega dejanja proti družbi je ravnanje, ki je v nasprotju že z namenom ustanovitve družbe.
Do umika tožbe je prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka oz. plačila razlike nezakonito odvzetega zneska pokojnine. Zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (1. odst. 158. člena ZPP).
ZDR člen 11, 11/1, 42, 126, 126/1. OZ člen 191. ZBPP člen 46, 46/1, 46/2.
plačilo plače - plača - potni stroški - dnevnice
Iz plačilnih list za tožnika (delavec) ne izhaja, da bi tožena stranka (delodajalec) tožniku obračunavala plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi, saj mu je izplačevala nižji znesek, kot je bil določen v pogodbi, zato je tožnik upravičen do razlike med izplačano plačo in plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.
V 191. členu OZ je določeno, da nima pravice zahtevati nazaj, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. Tožena stranka je tožniku izplačala zneske potnih stroškov in dnevnic, ki so presegali zneske, ki bi jih bila tožena stranka dolžna plačati tožniku, čeprav tega ni bila dolžna storiti. Ker je tožena stranka tožniku izplačevala nekaj, kar ni bila dolžna, ni upravičena do vračila teh zneskov. Zato tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, s katerim tožena stranka od tožnika zahteva vračilo neutemeljeno izplačanih zneskov potnih stroškov in dnevnic, ni utemeljen.
vzrok invalidnosti - bolezen - poklicna bolezen - invalid III. kategorije
V primeru bursitisov (vnetij burs) gre za občasne zdravstvene težave, za vnetja, ki se pozdravijo. Zato teh zdravstvenih težav ni mogoče upoštevati kot vzroka nastanka invalidnosti. Lahko gre le za začasno nezmožnost za delo, ne pa za invalidnost. Res je, da nova definicija invalidnosti ne vsebuje več elementa trajnosti sprememb v zdravstvenem stanju, vendar je še vedno potrebno, da je zdravljenje končano.
V primeru tožnice je šlo v primeru bursitisa za akutno stanje. Na to kaže ugotovitev invalidske komisije I. stopnje, ko pri tožnici bursitis ni bil ugotovljen, vzrok invalidnosti pa je bila bolezen. Preboleli bursitisi niso vplivali na nastanek oz. poslabšanje invalidnosti, saj pri tožnici bursitisi niso pustili posledic. Njene težave so povezane z degenerativnimi spremembami. Zato tožničin zahtevek na ugotovitev, da je pri tožnici vzrok bolezni 50 % bolezen in 50 % poklicna bolezen, ni utemeljen.
osebni stečaj – vložitev novega predloga za stečaj takoj po koncu prvega postopka – pravni interes za vodenje postopka – zloraba pravic – odpust obveznosti – ni premoženja – zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja
Iz dolžnikovih navedb razvidno, da namerava znova pridobivati dohodek šele po zaključku stečajnega postopka in predhodnem odpustu obveznosti. To pa pomeni, da dolžnik ni pripravljen poplačati upnikov, niti v delnem znesku, kar že samo po sebi pomeni zlorabo pravice do vodenja postopka osebnega stečaja.
Postopki pred sodiščem niso sami sebi namen. Njihov namen je v pravno dopustnem izboljšanju ali ureditvi položaja dolžnika. Če dolžnik svojega položaja ne more urediti in ga tudi ne more izboljšati, nima pravnega interesa za vodenje postopka osebnega stečaja.
delo s skrajšanim delovnim časom - nadomestilo plače - preplačilo - neupravičena obogatitev
Tožnik je iz naslova nadomestila plače zaradi dela s krajšim delovnim časom prejel preveč izplačan znesek v vtoževani višini. Pravna podlaga za vrnitev preveč izplačanega zneska je podana v 275. členu ZPIZ-1, po katerem mora oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, prejeto vrniti v skladu z določbami OZ. Zavod je pooblaščen, da izda odločbo o ugotovitvi preplačila, določi znesek preplačila in način, po katerem bo preplačilo vrnjeno. Gre za verzijsko terjatev iz 1. odstavka 190. člena OZ, po kateri mora tisti, ki je brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, med drugim prejeto vrniti. Zato tožnikov zahtevek na razveljavitev odločb o ugotovljenem preplačilu ni utemeljen.
podjemna pogodba – pogodbene lastnosti – izpolnitev obveznosti v nasprotju z izrečenimi posebnimi pogoji – odstop od pogodbe – dodaten rok
Izpolnitev tožene stranke ni bila taka, da bi nasprotovala izrecnim pogodbenim pogojem, zaradi česar tožeča stranka niti na podlagi te predpostavke ni imela odstopnega upravičenja.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013459
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 131/1, 179. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - soprispevek
Tožnik je na delu pri toženi stranki padel z lestve in se poškodoval. Tožena stranka ni poskrbela za varno delo tožnika. Tožnik je uporabljal neustrezno delovno orodje (lestev in desko, ki ni imela ustreznega ročaja). Zato je podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo. Tožnik je imel opravljen izpit iz varstva pri delu. Pri delu bi moral biti bolj pozoren in previden pri uporabi lestve. Toženo stranko bi lahko opozoril, da je uporaba deske brez ročajev nevarna. Zato je tožnik tudi sam prispeval k nastanku nezgode v deležu 40%.