pogodbena kazen – višina pogodbene kazni – pogodbena vrednost del – DDV – procesni pobot
10 % višina pogodbene kazni ni bila dogovorjena od cene, ki vključuje DDV, pač pa od pogodbene vrednosti del, zato pritožbeni očitek sodišču prve stopnje, da ni pravilno izračunalo višine pogodbene kazni, ker ni upoštevalo DDV, ni utemeljen. Pravilno pa je tudi stališče tožeče stranke v odgovoru na pritožbo, da se na pogodbeno kazen, ki je po svoji naravi odškodninska terjatev, DDV ne obračunava.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu – denarna socialna pomoč
Dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Ta omejitev se izvede tako, da del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, postane lastnina RS oziroma občine in se to premoženje s sklepom izroči RS oziroma občini, ki je sredstva zagotavljala. Ker ni bilo predloga občine in soglasja dedičev, da se omejitev izvede le na posamični nepremičnini oziroma denarnih sredstvih, je sodišče omejitev dedovanja pravilno izvedlo na celotni zapuščini v alikvotnem deležu.
pridobitev stvarne služnosti s priposestvovanjem – sprememba lastništva med postopkom – stvarna legitimacija – procesna legitimacija
Okoliščina, da je po vložitvi tožbe zaradi ugotovitve služnosti, hči prvo toženca vpisana v zemljiško knjigo kot solastnica služečega zemljišča, ni ovira, da se pravda dokonča med istimi pravdnimi strankami.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063943
OZ člen 922, 924.
zavarovalni primer – splošni pogoji – kogentnost določil OZ – zavestno delovanje – škoda
Pri vseh zavarovalnih primerih v prometu gre za vsaj delno zavestno delovanje voznika, ko se na primer odpravi na pot in se mu zgodi prometna nesreča. Tako je utemeljevanje tožene stranke, da je bilo nakladanje in razkladanje tovora zavestno in da je škoda, ki je nastala pri razkladanju, posledica voznikove volje, napačno. Gotovo, da je s tem, ko je tovor naložil in ga razkladal, zavestno ravnal, kar pa še ne pomeni, da je po njegovi volji nastala škoda na vozilu.
izpraznitev in izročitev nepremičnine na podlagi sklepa o domiku - solastnina na nepremičnini - nerazdeljena nepremičnina
Kupec solastnega dela nepremičnine ne more zahtevati izselitve iz solastne nepremičnine dokler le-ta ni razdeljena tako, da je točno določeno, kateri del nepremičnine v naravi predstavlja dolžnikov delež, iz katerega se je dolžnik dolžan izseliti in ga prostega oseb in stvari izročiti kupcu.
Zahtevek tožeče stranke je vezan na sklenitev pogodbe med tožečo stranko ter Republiko Slovenijo, ta pa na javni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje vsebin, kjer pa gre za javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. Ker v obravnavani zadevi ne gre za civilnopravno razmerje, pač pa za javnopravno, to sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (1. člen ZPP).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0057255
ZPotK-1 člen 1. OZ člen 270, 270/2, 312, 312/1.
potrošniški kredit - fizična oseba kot porok – gospodarska družba kot kreditojemalec
Odločitve o tožbenem zahtevku ni bilo moč opreti na ZPotK-1, saj Kredit, katerega plačilo se tu zahteva, ni bil dan tožencu kot fizični osebi, ampak firmi A. d.o.o., ki je gospodarski subjekt, toženec pa je bil v tem kreditnem razmerju le porok za vračilo kredita in je tožbeni zahtevek zoper njega v tej pravdi tudi uperjen na tej materialnopravni podlagi.
Načeloma drži, da je pravilo „petitorium absorbet possessorium“ aktualno tedaj, ko spor zaradi motenja posesti in spor o pravici do posesti tečeta vzporedno oziroma ko je petitorna pravda končana kratek čas pred začetkom motenjske pravde. V izjemnih situacijah je mogoče odstopiti od zahteve po takšni časovni povezanosti obeh sporov.
Ob smiselnem upoštevanju pravila iz 157. člena ZPP je potrebno določbo iz četrtega odstavka 161. člena ZPP uporabiti tudi v konkretnem primeru, ko dva od sospornikov nista dala povoda za tožbo in sta pripoznala tožbeni zahtevek, preden sta se spustila v obravnavanje glavne stvari.
razveza zakonske zveze – nevzdržnost zakonske zveze – vzroki za razvezo
Sodišče razveže zakonsko zvezo, če je ta iz kateregakoli vzroka nevzdržna. Ni pomembno, kateri od zakoncev je kriv za takšno stanje in ali je sploh kateri od njiju kriv.
Tožnica v postopku izbire pri toženi stranki na razpisano delovno mesto ni bila diskriminatorno obravnavana, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugoditev njenemu tožbenemu zahtevku za plačilo odškodnine.
ZPP člen 146, 146/2, 146/5. ZOdvT člen 6. ZOdvT tarifna številka 3100, 3502.
začasni zastopnik – pooblaščenec za sprejemanje pisanj – odvetnik – nagrada za postopek – posamezno opravilo
Sodišče prve stopnje je postopalo v skladu z 2. odstavkom 146. člena ZPP, ker je tožencu, ki je v tujini, postavilo začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj. Materialnopravno pravilno je začasnemu zastopniku, odvetniku, priznalo nagrado na podlagi tarifne številke 3502 ZOdvT.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0023188
KZ-1 člen 204, 211, 211/1, 211/5. ZKP člen 105, 105/2, 160.
goljufija
Storilec, ki ima predmet, katerega si ima namen prilastiti, že v posesti zaradi načina prodaje (samopostrežna prodaja goriva), z navajanjem neresničnih dejstev prodajalcu, zaradi katerih mu prodajalec dopusti, da predmet odpelje (odnese), ne da bi ga plačal, stori kaznivo dejanje goljufije.
Gre za služnost, ki se po sami naravi stvari ne izvaja pogosto, zato ni nujno, da so se toženci že s samo postavitvijo ograje izvrševanju služnosti uprli, saj dokler tožnik ni izvršil ali poizkušal izvršiti vleke lesa, se toženci temu niso mogli upreti.
vrnitev v prejšnje stanje – skrbnost odvetnika – izvedba naroka – očitnost utemeljenosti predloga
Materialnopravno zmotna je ocena sodišča prve stopnje v zvezi z vprašanjem, kolikšno skrbnost mora izkazati tožeča stranka oziroma osebje, zaposleno v pisarni njenega pooblaščenca, da je možno ugoditi njenemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Izhodišče, da bi morala tožeča stranka nujno sama opremiti vsako pošiljko z oznakami za „priporočeno“ oziroma preveriti, če je poštni delavec razumel njena navodila, je v tem smislu prestrogo, sploh če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je tak način oddaje pošiljk, kot je bil v obravnavanem primeru, uspešno tekel dalj časa in se je zataknilo šele pri pošiljkah, ki so bile oddane tega dne.
STEČAJNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0080945
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 240. ZIZ člen 270, 270/3. URS člen 23.
začasna odredba – začasna odredba proti stečajnemu dolžniku – poseg v lastninsko pravico – tehtanje ustavnih pravic – zemljiški dolg – pravica do lastnine – pravica do sodnega varstva
Če je dolžnik na vseh nepremičninah vpisal zemljiški dolg v korist neznanih imetnikov, je potrebno dati prednost upnikovi pravici do učinkovitega sodnega varstva (pred razpolagalno pravico lastnika). Zemljiški dolg ni odvisen od obstoja terjatve, za katero je bil ustanovljen, in njegove prenosljivosti ni mogoče slediti, zaradi česar je predlagana začasna odredba edini način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena, to pa je, da bi bila upnikova terjatev v stečajnem postopku vsaj delno poplačana.
ZDR-1 člen 126, 126/1. ZIZ člen 34, 34/1, 34/2, 102, 128, 128/2.
izvršba na plačo - izvršba na druge stalne prejemke - razlikovanje - objektivne meje pravnomočnosti sklepa o izvršbi - (ne)učinek res iudicata
Bistvena je zahteva po jasnosti in določnosti opredelitve izvršilnega sredstva v sklepu o izvršbi, da pri izvrševalcih ne nastopi dvom o obsegu dovoljene izvršbe. Jasnost pa se lahko doseže le na način, da se upošteva opredelitve pravnih pojmov, kot so ti v pravnem sistemu jasno določeni in jih ni dopustno širiti mimo jasnega zakonskega pomena. Zato je treba ločiti primer, ko sklep o izvršbi vsebuje dikcijo izvršbe na plačo in druge stalne prejemke iz delovnega razmerja, in primer, kjer je izrecno navedena le plača.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0080966
OZ člen 631. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 58, 61, 62, 82, 112.
pogodba o delu - podizvajalci - nominirani podizvajalci - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - pripoznana terjatev - trditveno in dokazno breme
Podizvajalec ima neposredni zahtevek (actio directa) do naročnika, če sta izpolnjeni naslednji predpostavki: 1. v razmerju med naročnikom in podjemnikom obstaja in je dospela podjemnikova terjatev za plačilo posla, ki ga je opravil podizvajalec; 2. v razmerju med podjemnikom in podizvajalcem mora biti podizvajalčeva terjatev pripoznana. Napačno pa je stališče, da bi morala biti pripoznana tudi terjatev izvajalca nasproti naročniku.