DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013418
ZDR člen 184. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179. ZVZD člen 5, 6. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 50.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek
Do poškodbe tožnika je prišlo pri zapiranju protipožarnih vrat, ki so tožniku delno priprla roko in mu odščipnila četrti prst leve roke. Prvo tožena stranka je opustila nadzor nad upoštevanjem navodil za varno delo oz. varno uporabljanje vrat, zato je odgovorna za nastalo škodo po načelu krivdne odgovornosti.
Tožnik je ravnal v nasprotju s tisto skrbnostjo za lastno varnost, ki se lahko pričakuje od vsakega delavca, ko stopa skozi vrata, posebej še, če gre za težka vrata, ki se zapirajo na poseben zapiralni mehanizem. Tožnik je poskušal ustaviti vrata, tako da je dlan leve roke naslonil na vrata in jih skušal zadržati. Tudi po izkustvenem pravilu je takšno ravnanje lahkomiselno, saj bi moral pričakovati, glede na težo vrat, da mu lahko vrata prste stisnejo, glede na kratek časa zapiranja vrat. Zato tožnikov soprispevek k nastanku škode znaša 20 %.
invalid III. kategorije - uveljavljanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska pokojnina - invalidnost I. kategorije
Ob priznanih omejitvah je pri tožniku še nadalje podana III. kategorija invalidnosti in zmožnost opravljanja drugih ustreznih del v okviru štiriurnega delovnega časa. Pri tožniku ne gre za pridobitno dela nezmožnost, pač pa je v skrajšanem štiriurnem delovnem času še vedno zmožen za drugo ustrezno delo, ki bi ga opravljal z omejitvami. Zato tožnikov zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Ker ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe na ugotovitev pravnega razmerja, ki je glede lastništva že vpisano v zemljiški knjigi, se tožba zavrže.
Pravna teorija in večinska sodna praksa stojita na enotnem stališču, da gre v primeru pripoznave v stečajnem postopku ali v postopku prisilne poravnave za institut, ki ga je treba enačiti z institutom pripoznave v pravdnem postopku, saj gre pri stečajnem postopku oziroma pri postopku prisilne poravnave za logično nadaljevanje pravdnega postopka. Gledano celovito je treba zato šteti, da je tožeča stranka prek priznanja svoje terjatve v postopku prisilne poravnave z zahtevkom zoper toženo stranko uspela (njen zahtevek je bil pripoznan), zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške pravdnega postopka na podlagi 157. člena ZPP.
izplačilo letne premije - pogodba o opravljanju poslovodne funkcije
V pogodbi o opravljanju poslovodne funkcije sta se pravdni stranki dogovorili, da ima tožnik v letu 2010 pravico do letne premije v višini 10 % letnega dobička pred obdavčitvijo v skladu z določitvijo družbenikov. Tožnik je imel pravico do celotne dogovorjene letne premije za leto 2010 ne glede na dejstvo, da je pričel poslovodno funkcijo opravljati 16. 4. 2010. V pogodbi namreč ni nobene določbe, ki bi dajala podlago za potrditev stališča tožene stranke, da je tožniku v letu 2010 pripadal le sorazmerni del dogovorjene letne premije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nadomestilo za invalidnost - odškodnina - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Tožena stranka je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala po poteku subjektivnega 30-dnevnega roka, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Tožnik je od tožene stranke (delodajalca) v predmetnem sporu zahteval izplačilo odškodnine iz naslova izgubljenega nadomestila za invalidnost. Ker gre za odškodninski zahtevek, morajo biti za njegovo utemeljenost kumulativno izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti. Tožnikov tožbeni zahtevek ni utemeljen. Podane namreč ni protipravnosti ravnanja tožene stranke kot ene izmed predpostavk odškodninske odgovornosti. Za protipravnost delodajalčevega ravnanja ne zadostuje nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je termin predpisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, česar pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - pisno opozorilo - ponavljanje kršitev
Tožniku (vozniku avtobusa) je bilo izdano pisno opozorilo pred odpovedjo, ker od potnic ni pobral voznine in jim ni izdal vozovnice. Tožnik je izpodbijal utemeljenost pisnega opozorila po prvem odstavku 83. člena ZDR, zato bi sodišče prve stopnje moralo vsebinsko preveriti njegovo utemeljenost.
Tudi če kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase morda ne bi bila dovolj resna in utemeljena, je treba upoštevati, da prejšnja opozorila niso dosegla svojega namena in je tožnik s kršitvami nadaljeval.
Po prvem odstavku 246. člena ZUJF javnemu uslužbencu, ki na dan uveljavitve tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, na podlagi prvega odstavka 36. člena v povezavi s 54. členom oziroma četrtim odstavkom 130. člena ali 402. člena in 404. člena ZPIZ-1 pogodba o zaposlitvi preneha veljati. Tožnik je spornega dne pridobil pravico do starostne pokojnine, zato je tožena stranka imela pravno podlago, da je tožniku na podlagi 246. člena ZUJF izdala sklep, da tožniku preneha veljati pogodba o zaposlitvi.
plača - plačilo za delo - dokazno breme - pisni obračun plače
Res je, da je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme glede vseh dejstev, ki so potrebna za nastop s tožbo uveljavljane posledice, v konkretnem primeru torej za nastanek obveznosti toženca, da tožnici plača neizplačane plače ter zanjo obračuna neplačane prispevke. Vendar pa je ob zatrjevanju tožnice, da ji toženec nikoli ni izstavil plačilnih list in da ji je plačal le del zapadlih plač in da tudi ni v celoti poravnal prispevkov, ki se obračunavajo od plače, dokazno breme glede neizplačanih plač, obstoja plačilnih list in plačila prispevkov prešlo na toženca. Toženec, ki trdi, da je izstavil plačilne liste, bi to svojo trditev moral dokazati tako, da jih predloži. Toženec je bil na podlagi tretjega odstavka 135. člena ZDR tožnici dolžan ob vsakem izplačilu plače izdati pisni obračun plače, česar ni storil. Zato je tožničin zahtevek iz tega naslova utemeljen.
Besedilo tarif. št. 1112 ZST-1 je jasno: sodna taksa se odmeri po količniku 1,0, če se postopek konča z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo. Določba je tako jasna, da drugačne razlage kot jezikovne niti ne dopušča.
IZVRŠILNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079155
ZPP člen 12, 212, 437, 436/1. ZPSPP člen 26, 27, 28.
najemna pogodba za poslovni prostor – sodna odpoved – nedopustnost – obseg škode – trditveno in dokazno breme – vzpostavitev prejšnjega stanja – pomoč prava nevešči stranki
Toženka je v postopku pravočasno ugovarjala, da vsega blaga, ki je navedeno na specifikaciji kot zaloga na dan 9. 5. 2010, v poslovnem prostoru in tudi v skupnih prostorih ni bilo. Navedla je tudi, da je bila tožnica obveščena o tem, kje je odpeljano blago in bi ga lahko prevzela, pa tega ni storila. S temi trditvami je toženka dokazno breme prenesla nazaj na tožnico, ki bi morala v postopku konkretneje izkazati obseg nastale škode. Tega dokaznega bremena ni zmogla.
ZDSS-1 člen 42, 42/2. ZJU člen 24, 25. ZUJIK člen 45, 45/1.
zavrženje tožbe - javni zavod - sodno varstvo - notranji postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Za toženo stranko, ki je javni zavod na področju kulture, velja ZUJIK, ki v prvem odstavku 45. člena napotuje na ZJU. Ta v 24. in 25. členu določa notranji postopek pri delodajalcu, ki je procesna predpostavka za sodno varstvo. Ker tožnica pred vložitvijo tožbe ni vložila pritožbe zoper podano izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ni podana procesna predpostavka za sodno varstvo, zato je sodišče prve stopnje njeno tožbo pravilno zavrglo.
Skladno s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik. Določba tega odstavka ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Ker tožnik revizije ni vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, niti ni zatrjeval, da ima sam opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje revizijo utemeljeno, na podlagi 1. odstavka 91. člena ZPP, kot nedovoljeno zavrglo.
Po 9. alineji 1. odstavka 65, člena ZUTD pravica do denarnega nadomestila preneha s prvim dnem v mesecu, v katerem je zavarovanec opustil obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka o opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik je bil izvoljen za občinskega svetnika. To funkcijo je opravljal neprofesionalno in iz tega naslova prejemal dohodek, poimenovan sejnina. Tožnik zavoda ni obvestil o plačilu za opravljeno delo, zato mu je pravica do denarnega nadomestila zakonito prenehala.
Sejnina za neprofesionalno opravljanje svetniške funkcije predstavlja dodaten dohodek v smislu 9. alinee 1. odstavka 65. člena ZUTD.
Iz zemljiške knjige je razvidno, da je bil v zemljiški knjigi vpis na drugo toženo stranko izveden neposredno od tožeče stranke (na podlagi drugega odstavka 150. člena ZZK-1). Prva tožena stranka torej v zemljiški knjigi ni bila nikoli vpisana kot lastnica sporne nepremičnine. Stališče sodišča prve stopnje, da bi morala tožeča stranka zahtevati tudi neveljavnost in izbris vpisa na prvo toženo stranko, je zato napačno. Namen izbrisne tožbe je doseči izbris tistega vpisa, za katerega se izkaže, da je materialnopravno neveljaven. V predmetni zadevi je to vpis, opravljen pod Dn. št. 1, zato drugačnega zahtevka tožeča stranka niti ni mogla postaviti. Res pa je, da je v pravdi potrebno ugotoviti materialnopravno neveljavnost obeh podlag za ta vpis, to je pogodbe z dne 30.11.2011 med tožečo in prvo toženo stranko in pogodbe z dne 14.12.2011 med prvo in drugo toženo stranko.
Evropska konvencija o izročitvi člen 12, 12/2, 14, 14/1, 14/1-a. ZKP člen 521, 522, 522/1, 522/1-10, 523, 523/3, 523/3-3.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev – pogoji za izročitev tujca – sojenje v nenavzočnosti – prošnja in dokazila – načelo specialnosti
V postopku izročitve obdolženega tujca državi prosilki je podan primer iz 14. člena Evropske konvencije o izročitvi, ko se lahko proti izročeni osebi, tedaj obdolženemu tujcu, uvede postopek ali izvrši obsodba tudi za katerokoli drugo kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno pred njeno izročitvijo in ne samo tisto, zaradi katerega je bila izročena pod pogojem, kot je predpisano v a) točki 1. odstavka 14. člena Evropske konvencije o izročitvi, če pogodbenica (tedaj zaprošena država Republika Slovenija), ki je izročeno osebo izročila, v to privoli.
ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
VSL0057274
OZ člen 171, 299. ZBPP člen 46.
zavarovanje odškodninske odgovornosti – zamuda – tek zakonskih zamudnih obresti – brezplačna pravna pomoč – povračilo stroškov za izvedenino
Toženka v tej pravdi odgovarja za tožnici nastalo škodo na podlagi zavarovanja odgovornosti, sklenjenega z njenim zavarovancem. Škodo načeloma torej krije v obsegu, kot bi jo moral plačati njen zavarovanec. To pa velja tudi za zamudne obresti. Te tožnica terja od poteka 14-dnevnega roka po vložitvi odškodninskega zahtevka A., d.d., torej od nastopa zamude s plačilom. Zmotno je pritožbeno stališče, da toženka ne more trpeti posledic zamude, če jo je zavarovanka šele kasneje obvestila o škodnem dogodku. Gre za njuno notranje razmerje, ki pa na obveznosti nasproti tretjim ne more vplivati.
Terjatev stranke (upravičenca do brezplačne pravne pomoči) proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka, ki jih sodišče prisodi v korist upravičenca, z odločbo, s katero se postopek pred njim konča, pa preide na Republiko Slovenijo po samem zakonu do višine stroškov, izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, vendar šele z dnem pravnomočnosti odločbe pravdnega sodišča o stroških postopka.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073456
ZASP člen 193, 193/2. ZASP-B člen 24, 24/1, 24/4. ZPP člen 212.
pravica distribuiranja – varstvo pravic proizvajalcev fonogramov - časovna veljavnost ZASP – imetnik pravice proizvajalca fonogramov – obstoj varstva pravice v državi članici EU – nesklepčnost – nekonkretizirane trditve
Pravice proizvajalcev fonogramov z ZAP, torej pred začetkom veljavnosti ZASP z dne 29. 4. 1995, na območju sedanje Republike Slovenije, niso bile varovane. Z uveljavitvijo ZASP pa so pod določenimi pogoji postale varovane. Varstvo proizvajalcev fonogramov je bilo omogočeno, če so bili izpolnjeni pogoji iz 2. odstavka 193. člena ZASP. Z navedeno določbo so varovani le fonogrami, ki so bili prvič posneti po 29. 4. 1975. Z novelo ZASP-B se je varstvo razširilo tudi na fonograme, ki niso bili varovani po 1. 2. in 3. odstavku 193. člena ZASP. Tako so inter alia varovani tudi fonogrami, ki so bili prvič posneti pred 29. 4. 1975, pod pogojem, da so na dan pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji varovani v vsaj eni državi članici Evropske unije (oživitev varstva), kar določa 1. odstavek 24. člena ZASP-B. V skladu s 4. odstavkom 24. člena ZASP-B mora obstoj varstva neke pravice v državi članici Evropske unije dokazati tisti, ki se nanj sklicuje.
Za uspeh tožeče stranke pri varstvu pravic proizvajalcev fonogramov po določbi 2. odstavka 193. člena ZASP je ključnega pomena, da stranka zatrjuje in dokaže, da so bili fonogrami prvič posneti po 29. 4. 1975.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 142, 142/1, 143, 143/1, 147, 147/6, 147/7. ZEPDSV člen 6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - nadurno delo - neenakomerno razporejen delovni čas
Za ugotovitev utemeljenosti poslovnega razloga ni potrebno ugotoviti izboljšanja poslovanja delodajalca po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu.
Tudi v primeru neenakomerno razporejenega delovnega časa je nadurno delo delo prek polnega delovnega časa (prvi odstavek 143. člena ZDR), to je delo prek 40 ur na teden in ne prek 56 ur na teden. Res pa je potrebno pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa upoštevati daljše časovno obdobje, to je največ šest mesecev.