V skladu z načelom proste presoje dokazov in enakega varstva pravic je sporna dejstva mogoče dokazovati s katerimkoli relevantnim dokaznim sredstvom in načelna dolžnost sodišča je, da predlagane dokaze izvede. Izjema velja v primeru, če za zavrnitev dokaznih predlogov obstajajo upravičeni razlogi, na primer, če sodišče ugotovi, da predlagani dokazi za odločitev niso bistveni, če je neko dejstvo že dokazano, če so dokazni predlogi nesubstancirani, ali če gre za dokaze, ki so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva.
Ni naloga sodišča, da namesto stranke išče zanjo morebiti ugodne dokaze o dejstvih, ki so ali pa niso pravno pomembna, temveč mora stranka, ki predlaga, da se izvede dokaz, navesti, o čem konkretno bo izpovedala priča oziroma (ne)obstoj katerega pravno odločilnega dejstva naj se z listino ugotovi
ZST člen 9, 17. ZST-1 člen 39. ZPP člen 151, 151/1.
zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse - ugovor zastaranja v pritožbi - nastanek taksne obveznosti - nastop zastaranja - prekinitev zastaralnega roka - ugovora zastaranja v pritožbi – pritožbeni stroški
S potekom rokov iz 1. in 2. odstavka 9. člena ZST je nastopilo zastaranje pravice zahtevati plačilo sodne takse. Pritožnica z uveljavljanjem ugovora zastaranja v pritožbi ni bila prekludirana, saj ob vložitvi zahteve za izdajo odločbe o odmeri takse (ugovora) 30. 3. 2011, taksna obveznost še ni bila zastarana. Posledično ga je lahko uveljavila šele v pritožbenem postopku.
Pritožbene stroške, kljub uspehu s pritožbo, nosi pritožnica sama, saj so nastali v postopku izterjave neplačane takse, ki teče med taksnim zavezancem in državnim organom (sodiščem) že po pravnomočnosti pravdnega postopka, na katerega se nanaša.
neizločitev izvedenca – dopustnost posebne pritožbe
Zoper sklep, s katerim se zahteva stranke za izločitev izvedenca zavrne, ni posebne pritožbe (5. odstavek 247. člena ZPP), kar pomeni, da lahko stranka odločitev sodišča izpodbija le v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (v primeru, če bo pravdo na prvi stopnji izgubila).
prekinitev postopka – poziv k prevzemu pravde –– izbrisane družbe – dopustnost pritožbe
Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi, da je postopek prekinjen, v skladu z določbo prvega odstavka 208. člena ZPP pozvalo pravne naslednike izbrisanih družb, da prevzamejo postopek. Poziv sodišča prve stopnje k prevzemu pravde po vsebini ne predstavlja odločbe sodišča, ne glede na to, da je po ustaljeni sodni praksi izdan v obliki sklepa.
spor majhne vrednosti - dejansko vprašanje - omejeni pritožbeni razlogi
Ali je tožnica poslala poštno pošiljko, strošek katere je v pritožbi sporen, je dejansko vprašanje (sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tega ni dokazala). Sodba se iz tega razloga v tovrstnem sporu ne more izpodbijati.
V skladu s prvim odstavkom 270. člena ZIZ je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Tožnik tega temeljnega pogoja ni izkazal, zato njegov predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve (iz naslova plačila denarnega povračila zaradi nezakonite odpovedi in plačila odpravnine) tožnika do tožene strank, s katero naj bi se banki prepovedalo izplačilo denarnih zneskov iz računov tožene stranke, dalo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve na nepremičninah v lasti tožene stranke ter nalog banke, da blokirata deponirana denarna sredstva depozitov, ni utemeljen.
pogodba o upravljanju - nov upravnik – aktivna legitimacija starega upravnika za povračilo založenih sredstev – neupravičena obogatitev – inter partes učinek pogdbe
Dejstvo, da tožeča stranka ni predala poslov novemu upravniku, ne more vplivati na razmerje med tožečo stranko in izvajalcem po gradbeni pogodbi. Pogodbo je upravnik moral izpeljati oziroma plačati dela, še zlasti, ker so bila opravljena. Ker je tožeča stranka trdila, da je založila ta sredstva iz svojih sredstev, da je tožena stranka torej obogatena, je lahko aktivno legitimirala za povračilo utemeljeno plačanih sredstev, saj bi sicer ostala tožena stranka obogatena. Pogodbe učinkujejo med strankami pogodbe (inter partes) in ne nasproti tretjim (erga omnis). V primeru neplačila bi izvajalec del lahko tožil tožečo stranko in izterjal plačilo opravljenih del.
spor majhne vrednosti - zastopanje - učinki pogodbe za zastopanega
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialnopravno določbo tretjega odstavka 70. člena OZ o pravnih učinkih pogodbe za zastopanega (ne pa za zastopnika) in pravilno odločilo, da tožena stranka ni zavezanec za plačilo vtoževane terjatve.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0013276
ZDSS-1 člen 43. ZIZ 270, 271, 272, 273. ZDR-1 člen 115, 116, 116/3.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavarovanje nedenarne terjatve - nosečnost - bolniški stalež
V tej fazi postopka verjetnost terjatve tožnice ni izkazana. Iz navedb v tožbi in predloženih listin k tožbi in začasni odredbi ni razvidno, da tožena stranka postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ne bi speljala skladno z določili ZDR-1. Stvar nadaljnjega kontradiktornega dokaznega postopka je, ali bo tožena stranka, na kateri je dokazno breme, tudi dokazala, da je tožnici redno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala iz utemeljenih razlogov. V skladu s prvim odstavkom 270. člena ZIZ je temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve, da upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji. Tožnica tega temeljnega pogoja ni izkazala, zato njen predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0082372
OZ člen 190. ZPP člen 458, 458/1. SZ-1 člen 32.
obveznosti do dobaviteljev - plačilo stanovanjskih stroškov - neupravičena pridobitev - obveznost etažnega lastnika - pogodba o medsebojnih razmerjih - pogodba o upravljanju – upravnik – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Ugovor, da tožeča stranka ni upravičena do vtoževanega zneska, saj ni sklenila pogodbe o medsebojnih razmerjih, kot ji nalaga 32. člen Stanovanjskega zakona, ni utemeljena. Citirano določilo nalaga etažnim lastnikom sklenitev pogodbe o medsebojnih razmerjih, s katero uredijo način upravljanja in rabe večstanovanjske stavbe. Gre za pogodbo, ki jo med seboj sklenejo etažni lastniki. Tožeča stranka pa je upravnik večstanovanjske zgradbe, ki je z etažnimi lastniki v pravnem razmerju na podlagi pogodbe o upravljanju. S tožbo pa zahteva plačilo stanovanjskih stroškov, ki jih tožena stranka ni poravnala.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZDR člen 111, 111/1, 111/1-2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka – preizkus sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih - možnost obravnavanja pred sodiščem – načelo enotnosti obravnave – dokazna ocena – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je dokazno oceno opravilo le glede dokazov, ki utemeljujejo, da je tožnik storil v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitano kršitev pogodbenih obveznosti, ni pa se opredelilo do izpovedbe priče A.A., ki je po prepričanju tožnika neposreden dokaz, da tožnik ni storil očitanih kršitev. Pravici stranke, da navaja dejstva in predlaga dokaze, na drugi strani ustreza obveznost sodišča, da se do teh navedb in dokazov opredeli. V kolikor sodišče opusti to dolžnost, je kršena pravica stranke do izjavljanja v smislu določbe 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Obenem je podana tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dejstev, ki naj bi izhajala iz izpovedbe A.A. in ki jih tožnik šteje za odločilna v tem sporu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082403
OZ člen 187. ZPP člen 196, 318.
odškodninska odgovornost za škodo - naročniki del - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - odgovornost izvajalca del - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - zamudna sodba
Za škodo, povzročeno v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, sta solidarno odgovorna naročnik in izvajalec del.
Narava pravnega razmerja v konkretni zadevi narekuje enako rešitev spora za vse etažne lastnike, ki so edini in enotni naročniki pogodbenega razmerja. Zaradi specifike dejanske skupnosti so etažni lastniki enotni sosporniki in se štejejo za enotno pravdno stranko.
Sodišče prve stopnje je od ugotovljenih preživninskih stroškov nepravilno odštelo otroški dodatek. Namen in način dodeljevanja otroškega dodatka se je tako spremenil, da ni več pravilen pristop, da se pri določitvi preživninske obveznosti staršev, upošteva otroški dodatek. Ta ni več denarna pomoč otroku, ampak gre za prejemek namenjen zadovoljevanju potreb družine, zato se tudi odmerja v skupnem znesku za družino glede na število otrok
zaznamba sklepa o izvršbi - čas odločanja prvostopenjskega sodišča - sklep o ustavitvi postopka - pravnomočnost sklepa - vpis zastavne pravice na poslovnem deležu
Časovni mejnik pravnomočnosti odločbe sega v čas odločanja pred sodiščem prve stopnje, kar mora upoštevati tudi pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi.
Drugače kot pri zaznambi sklepa o izvršbi, ki se nanaša na delež družbenika in ki se v sodni register vpiše še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, pa mora biti sklep o ustavitvi izvršbe pravnomočen, da bi nastopile pravne posledice ustavitve izvršbe.
Ukrep prepovedi približevanja je bil tožencu za šest mesecev izrečen s sklepom 17. 12. 2013, kar pomeni, da je to lahko veljalo le do 17. 6. 2014, šestmesečno podaljšanje pa je bilo v vsakem primeru lahko le do 17. 12. 2014. Ker je ta čas absolutno že potekel, ni več nobene potrebe, da se postopek odločanja o utemeljenosti podaljšanja veljavnosti ukrepov prekinja, ker ga je treba samo še ustaviti. Ukrepom je namreč potekla maksimalna časovna veljavnost; zaradi nesuspenzivnosti pritožbe (ugovora) so veljali, četudi so bili morda neutemeljeno izrečeni.
Primerna preživnina je ocena, ki mora sicer temeljiti tudi na konkretnih dokazih, kar pa ne spreminja bistva, da gre v končni fazi za oceno, ne za izračun. Sodišče se pri oceni potreb sicer opira na številke glede posameznih stroškov, vendar zgolj okvirno in približno.
predpostavke odškodninske odgovornosti – pravno priznana škoda – globa za prekršek
Škoda, nastala s plačilom globe kot sankcije za ugotovljen prekršek, ne more biti pravno priznana škoda kot predpostavka odškodninske odgovornosti, saj bi bil v nasprotnem primeru, ko bi storilec prekrška imel možnost s tem povezano škodo izterjati od tretje osebe, izničen pomen odločbe o prekršku in namen izrečene sankcije.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpis v register – pravilnost sklepa o izvršbi
Pravilnost pravnomočnega sklepa o izvršbi, na podlagi katerega je registrsko sodišče pri subjektu vpisa izvedlo zaznambo na poslovnem deležu dolžnika, ni predmet presoje v registrskem postopku. Registrsko sodišče se ne sme ukvarjati z vprašanjem pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ki se je že obravnavalo v izvršilnem postopku.
oprostitev – odlog plačila – zavrnjen predlog za oprostitev – začetek teka roka za plačilo
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi ga moralo ob vročitvi zgoraj navedenega sklepa višjega sodišča opozoriti, da rok za plačilo sodne takse, ki je bila tožeči stranki naložena s plačilnim nalogom z dne 14. 11. 2013, začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa višjega sodišča. Če namreč sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse ne ugodi, začne teči rok za plačilo sodne takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti.