davčna izvršba - izterjava iz premoženja ožjih družinskih članov - ožji družinski član - zakonec - poroštvo
Če davka ni bilo mogoče izterjati iz premoženja dolžnika, se izterja iz premoženja ožjih družinskih članov, ki so to premoženje neodplačno oziroma po nižji ceni od tržne dobili od dolžnika v letu oziroma po letu, v katerem je davčna obveznost nastala, do vrednosti tako pridobljenega premoženja.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 člen 21, 21/2, 21/3.
nepovratna sredstva - pogoj za izplačilo nepovratnih sredstev - ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev na področju živinoreje in medu - gradnja silosa - obdobje upravičenih stroškov naložbe
Glede na pogoje javnega razpisa so glede na vrsto naložbe do podpore upravičeni tisti stroški, ki so a) nastali od datuma zaprtja javnega razpisa do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015, oziroma b) nastali od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do končanja naložbe oziroma najpozneje do 30. 6. 2015. Tožena stranka je stroške gradnje silosa uvrstila pod točko b), za kar pa ni imela opore v spisovnih listinah in je posledično nepravilno zavrnila tožnikov zahtevek za izplačilo nepovratnih sredstev.
ZUP člen 138, 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUJIK člen 119. Pravilnik o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov člen 12.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - kulturni projekt - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Tožena stranka je kršila postopkovna pravila, saj tožeči stranki pred izdajo izpodbijane odločbe ni zagotovila, da bi lahko uveljavila in zavarovala svoje pravice in pravne koristi, kot to določa 138. člen ZUP. Te napake odločba brez datuma, izdana kasneje, ne more sanirati. Poleg tega iz izpodbijane odločbe ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je tožeča stranka izpolnila vse kriterije oziroma ali so bili pri njej uporabljeni pravilno, saj v sami odločbi glede tega ni dovolj podatkov. V tem delu je odločba neobrazložena ter je zato ni mogoče preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev pravil postopka in s tem razlog za odpravo odločbe.
ZZdrS člen 18a. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 35, 36, 61.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - vezanost zdravniške zbornice na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti - načelo enakosti pred zakonom
Izpodbijana odločba, s katero Zdravniška zbornica Slovenije tožnici na podlagi dela ni priznala naziva specialist za urgentno medicino, se opira na mnenje koordinatorja specializacije in nadzornika kakovosti. Toženka sicer pravilno ugotavlja, da je na podlagi določbe tretjega odstavka 61. Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov na ti mnenji vezana, vendar pa to velja le, če sta koordinator specializacije in nadzornik kakovosti podala vsebinsko mnenje v okviru svojih nalog, ki so opredeljene v 35. in 36. členu Pravilnika, in sta bili mnenji obravnavani v predpisanem postopku, kot to določa drugi odstavek 61. člena Pravilnika. V konkretnem primeru sta mnenji presegli strokovno medicinsko oceno, kar zlasti velja za nadzornika kakovosti, ki se je pri podanem mnenju skliceval na pravno mnenje Zdravniške zbornice ter v zvezi s tem na tožničino formalno neizpolnjevanje zahtev po Pravilniku. Upravičen pa je tudi očitek tožnice, da je 18.a člen ZZdrS, kot je uporabljen v izpodbijani odločbi in odločbi organa druge stopnje, tolmačen širše, kot je zapisan v zakonu. Na ta način bi tudi po mnenju sodišča lahko prišlo do arbitrarnega odločanja v postopku, kar bi lahko pripeljalo do neenakopravnega obravnavanja iz 14. člena Ustave.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - prehod terjatve na RS - dan prehoda terjatve - zavezanec za vračilo
Z dnem pravnomočnosti sodbe (9. 11. 2005) je terjatev tožnice kot prejemnice brezplačne pravne pomoči prešla na Republiko Slovenijo. Tega dne je vstopila v razmerje do nasprotne stranke kot upnik. Zato v zadevi niti ni pomembno, da sta tožnica in B.B. dne 6. 12. 2005 (torej po pravnomočnosti sodbe Okrožnega sodišča) sklenila v obliki notarskega zapisa poravnavo in pogodbo o razdružitvi solastnine. Ob sklenitvi poravnave tožnica glede na določbo prvega odstavka 46. člena ZBPP z zahtevkom za povrnitev stroškov namreč ni več razpolagala.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - lažna predstavitev razlogov - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času
Tožnik je tekom postopka večkrat spreminjal navedbe, katere osebe so lahko podvržene krvnemu maščevanju in teh razhajanj v navedbah v postopku pred upravnim organom, niti v upravnem sporu, ni ustrezno pojasnil. Ob podaji prošnje tudi ni navedel, da so ga nameravali povoziti, ter da so ga napadli.
V kolikor bi tožnik živel v stalnem strahu, bi izvorno državo zapustil že mnogo prej, še preden je želel obiskati brata v Republiki Sloveniji. Tako pa je za mednarodno zaščito v Republiki Sloveniji zaprosil šele po poteku turističnega vizuma.
ZGO-1 člen 66. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območja izven naselij v Občini Sežana člen 8, 8-12.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - gradnja skednja
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila zahtevo tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – skednja. Tovrstna gradnja namreč po določbi 8. člena občinskega odloka, ki ureja območje, na katerem je tožeča stranka nameravala graditi, ni dovoljena.
ZGO-1 člen 1, 1/3, 101, 152. ZUP člen 80, 80/1, 80/2.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - zaradi preprečitve naravne nesreče zgrajen objekt
Tožena stranka je pravilno zaključila, da zgrajeni oporni zidovi predstavljajo nelegalno gradnjo. Tožnik je namreč zapisnik o inšpekcijskem pregledu podpisal brez pripomb, za svoje trditve, da oporni zidovi predstavljajo neskladno gradnjo, saj je bilo zanje izdano gradbeno dovoljenje, pa tekom postopka ni predložil nobenih dokazov.
Tožbena trditev, da je tožnik betonski podporni zid zgradil zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč, nima podlage v podatkih upravnega spisa, pa tudi sicer lahko objekt, zgrajen z navedenim namenom, ostane kot stalen objekt le, če investitor oziroma lastnik po prenehanju navedenih okoliščin pri pristojnem organu vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja.
dovoljenje za začasno prebivanje - podaljšanje dovoljenja zaradi zaposlitve ali dela - poziv k dopolnitvi vloge - domneva umika zahteve - osebna vročitev poziva - obveznosti tujca v postopku
Določbo 2. odstavka 67. člena ZTuj-1 ni mogoče razlagati in uporabiti v smislu alternativnosti, ampak je treba prvi pogoj, če stranka ne opravi nobenega dejanja razlagati in uporabiti ob uporabi drugega dopolnilnega pogoja, to je, da se da iz opustitve dejanj sklepati, da stranka ni več zainteresirana za nadaljevanje postopka. Tožnik je v pritožbi navedel razlog, zakaj še vedno ne more predložiti zahtevanega dovoljenja za delo in je dovolj smiselno prosil za možnost kasneje dopolniti vlogo, da bi pritožbeni organ okoliščino s težavami operacijskega sistema na DURS upošteval.
Izrek izpodbijane odločbe ni jasen niti ni določen. V 1. točki je namreč odločeno, da se pritožbi delno ugodi, da se sklep prvostopenjskega organa odpravi in se v ostalem delu pritožba zavrne. Tako ni jasno razvidno, tudi na podlagi obrazložitve ne, zakaj je drugostopenjski organ sklep organa prve stopnje v celoti odpravil, ko je v nadaljevanju izreka odločil, da se pritožba v preostalem delu zavrne. Iz obrazložitve odločbe pa ni razvidno, v katerem delu je tožeča stranka s pritožbo uspela. Iz 2. točke izreka namreč izhaja, da se izbira izvajalca javno zasebnega partnerstva ne opravi ter da se vlogi A. d.o.o. in B. d.d zavrneta in se postopek ustavi. Tako je 1. točka izreka v nasprotju z 2. točko.
Zakonodajalec je predvidel polovični odpust denarne kazni le v primeru, da je kazen plačana v roku in da kršitelj ne vloži pravnega sredstva. Če je stranka pravno sredstvo vložila, je s tem prevzela rizik, da bo v primeru, ko bo spoznana za krivo, morala plačati celotno izrečeno ji kazen.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje - neskladna gradnja - sprememba projekta za izvedbo po izdaji pravnomočnega gradbenega dovoljenja - skrajšani ugotovitveni postopek - izrek odločbe
Z inšpekcijsko odločbo je bila investitorki naložena zgolj ustavitev (neskladne) gradnje do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, zato je, glede na določbe ZGO-1, neutemeljen tožbeni ugovor, da bi morali biti deli neskladne gradnje v izreku odločbe natančneje konkretizirani.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba
Ni dvoma, da vsaka izvršitev odločbe gradbenega inšpektorja, ki nalaga rušitev objekta, povzroči materialno škodo, ta pa sama zase še ne pomeni težko popravljive škode. Zato se morajo nastali škodi zaradi rušenja objekta praviloma pridružiti še druge negativne posledice rušenja – npr. take, ki izhajajo iz socialnih razmer stranke in njene družine. Tožnik sicer zatrjuje, da v objektu živi skupaj z družino, vendar s pavšalno navedbo, da bi rušenje zanj pomenilo katastrofo, škode, ki naj bi mu zaradi rušenja nastala, ne izkazuje. Tožnik tudi ni predložil nobenih listin, iz katerih bi izhajalo, da v objektu, ki je predmet inšpekcijske odločbe, živi s svojo družino, niti ni te okoliščine kakorkoli konkretiziral.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zakonski spor - preiskovalno načelo
Preiskovalno načelo, ki je v zakonskih sporih močneje izraženo, stranke ne razbremenjuje odgovornosti za zbiranje procesnega gradiva, zaradi česar morajo ne glede na prvi in tretji odstavek 408. člena ZPP navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo. Ker torej delovanje sodišča ne more v celoti nadomestiti aktivnosti pravdne stranke v postopku za dodelitev otroka, je na tej podlagi sprejeta odločitev, da se tožnikova prošnja za BPP zavrne glede preostalega zastopanja pred sodiščem prve stopnje, nepravilna.
brezplačna pravna pomoč - pritožba zoper odločitev organa za brezplačno pravno pomoč - zavrženje pritožbe - pravica do pravnega sredstva - upravni spor
ZBPP v četrtem odstavku 34. člena ZBPP določa, da zoper odločbe in sklepe organa za BPP ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor. Zato je tudi po presoji sodišča odločitev o zavrženju pritožbe zoper sklep pristojnega organa za BPP zakonita.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odlog izvršbe - zavrženje tožbe
Sklep o odložitvi izvršbe po tretjem odstavku 293. člena ZUP se po vsebini nanaša izključno na čas, v katerem bodo opravljena izvršilna dejanja, ne pa na njihov obseg ali vsebino.
upravni postopek - ponovno odločanje o isti upravni zadevi - isto dejansko stanje in pravna podlaga
V zadevi ni sporno, da je bila tožnikova zahteva za preklic registracije pogodbe z upravnikom zavrnjena z odločbo prvostopenjskega upravnega organa z dne 21. 3. 2002, ki je postala pravnomočna. Sporno ostaja samo še, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero tožnik opira zahtevek, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila. Ker tožnik v tožbi česa takega ne navaja, sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožnik ni izkazal izpolnjevanja procesnih predpostavk za ponovno obravnavo predmetnega zahtevka.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - mehanska odpornost in stabilnost objekta - presoja strokovnih rešitev projektne dokumentacije - ugovori stranskega udeleženca - pravni interes
V projektiranje in projektno dokumentacijo zaradi odgovornosti za strokovne rešitve ne upravni organ ne sodišče ne moreta posegati. Preizkus teh vprašanj lahko stranka, ki gradnji nasprotuje, doseže le, če predloži nasprotne strokovne študije, ki utegnejo izpodbiti pravilnost tehničnih rešitev v PGD (prvi odstavek 65. člena ZGO-1).
Zgolj dejstvo, da sta tožnika mejaša nameravane gradnje, še ne pomeni, da se z njo posega v njune pravice in pravne koristi.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - pooblastilo za zastopanje - pravilnost vročitve
Pooblastilo, ki ga je tožnik dal odvetniku 8. 12. 2010, je splošno in med drugim obsega tudi sprejem odločb v zvezi z zadevo, v kateri je bilo dano. Pooblastilo je bilo predloženo v zadevi inšpekcijskega nadzora, v kateri je bil izdan tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 22. 12. 2011. Izdaja sklepa o dovolitvi izvršbe je del postopka inšpekcijske zadeve in se torej splošno pooblastilo za zastopanje v taki zadevi nanaša tudi na vročanje sklepov o dovolitvi izvršbe.