brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca - periodični dohodek
Organ za brezplačno pravno pomoč je pri ugotavljanju prejemkov prosilke pravilno upošteval določbo drugega odstavka 21. člena ZSVarPre, pri čemer je sicer prejeti dohodek preračunal za obdobje treh koledarskih mesecev pred vložitvijo vloge, kar pa po presoji sodišča ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločbe, saj je pri tem izhajal iz zadnjega prejetega mesečnega dohodka.
ZTuj-2 člen 64, 64/1, 65, 65/1, 66, 67, 67/5, 68, 68/1. Direktiva Sveta 2008/115/ES z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6.
tujec - odstranitev iz države - odločba o vrnitvi - prepoved vstopa v državo - Direktiva o vračanju
Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da tožnik ne poseduje nobene veljavne potne listine in drugega dovoljenja za prebivanje, zato ne izpolnjuje pogojev za vstop, zapustitev in bivanje v Republiki Sloveniji, zaradi storjenega prekrška mu je bila izrečena globa, obstajajo pa tudi okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega v skladu s prvim odstavkom 68. člena Ztuj-2, saj se je tožnik pri uradnih postopkih izkazoval s ponarejeno listino, za kar je bil pravnomočno obsojen.
ZSVarPre člen 66, 68. ZDSS-1 člen 7, 7/1, 63, 63/1.
stvarna pristojnost - naknadno preverjanje pogojev za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov - socialni spor - molk organa
Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija odločbo CSD, s katero je ta, na podlagi 66. in 68. člena ZSVarPre, po uradni dolžnosti ugotavljal ali upravičenci, ki so bili ob začetku uveljavitve ZSVarPre upravičeni do denarne socialne pomoči po ZSV ali varstvenega dodatka po ZVarDod ali državne pokojnine po ZPIZ-1, izpolnjujejo pogoje za dodelitev socialnovarstvenih prejemkov tudi po ZSVarPre.
ZDSS-1 izrecno določa, da je socialno sodišče pristojno za odločanje v socialnih sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka odločilen premoženjski cenzus. Stvarna pristojnost Delovnega in socialnega sodišče v Ljubljani je podana tudi glede odločanja o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica je solastnica nepremičnine, vrednost njenega solastnega deleža pa presega znesek 13.780,00 EUR, s tem pa pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči niso izpolnjeni.
inšpekcijski ukrep - ukrep gradbenega inšpektorja - sprememba namembnosti objekta - vpliv objekta na okolico - stavba za kulturo in razvedrilo - obveznost pridobitve gradbenega dovoljenja
Velikost plesne dvorane, ki je namenjena oddaji v najem, ter oprema dvorane kažeta na to, da gre za prostore, ki so namenjeni razvedrilu, kar pomeni, da bi za spremembo namembnosti moral investitor pridobiti gradbeno dovoljenje.
ZGO-1 člen 157, 157/1. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila člen 16, 17.
nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - odmera nadomestila - nelegalna gradnja - neskladna gradnja - razlogi za neskladno gradnjo
V postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora niso relevantni tožnikovi ugovori, da je do sprememb pri gradnji prišlo zaradi nujnih ukrepov zaradi zemeljskega plazu.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - upravičenje za zastopanje - izločitev postopka - dodelitev nove opravilne številke zadeve
Kazenski postopek je enoten postopek, ki se na podlagi obtožnega akta vodi ne glede na (vmesna) procesna dejanja sodišča. Zato gre v obeh sodnih zadevah, ne glede na izločitev postopka in spremembo opravilne številke zadeve, za isti kazenski postopek. Organ za brezplačno pravno pomoč bi tako pri odločanju o plačilu stroškov brezplačne pravne pomoči moral upoštevati predvsem vsebino izreka odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči in ne zgolj (spremenjeno) opravilno številko zadeve.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je bila obveznost zagotoviti sanacijo dimnikov naložena vsem tožnikom, medtem ko iz upravnega spisa izhaja, da je bil v inšpekcijski postopek pritegnjen le tožnik C.C. Ostala dva tožnika v inšpekcijskem postopku nista sodelovala, obveznost iz izreka odločbe pa se vseeno nanaša tudi nanju.
V postopku ni bilo dovolj razjasnjeno, ali se lahko vsem trem tožnikom naloži izpolnitev obveznosti iz odločbe.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovitev, da je večja verjetnost, da prosilec s pritožbo zoper sodbo o razvezi in dodelitvi mladoletne hčerke v varstvo in vzgojo materi ne bo uspel, oprl na izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, da tožnik ni sposoben izvrševati starševskih dolžnosti.
Zakon o državljanstvu FLRJ člen 35, 35/1. ZDen člen 63.
državljanstvo - ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva - oseba, ki ni bila vpisana v evidenco o državljanstvu - domovinska pristojnost
Ob ugotovitvi upravnega organa, da oseba, za katero se je ugotavljalo državljanstvo, ni bila domovinsko pristojna v eni od bivših jugoslovanskih republik in da torej ni bila državljan Kraljevine Jugoslavije, je pravilna tudi nadaljnja ugotovitev organa, da oseba ni štela za jugoslovanskega državljana v smislu določb Zakona o državljanstvu FLRJ.
brezplačna pravna pomoč - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov o premoženjskem stanju družinskega člana
Sodišče ni sledilo ugovoru prosilke, da ni vedela za lastniško stanje svojega partnerja, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje svojih družinskih članov, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zdravniško spričevalo- zavrženje tožbe
Zdravniško spričevalo ni upravni akt, ki bi se lahko izpodbijal v upravnem sporu, saj o njem ni odločal kakšen upravni organ, ni se obravnaval v okviru izvrševanja upravne funkcije in z njim tudi ni bilo neposredno poseženo v kakšno tožničino pravico ali pravno korist.
ZUreP-1 člen 10, 14, 16, 19, 92, 93, 93/3. Uredba o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena člen 2. ZUS-1 člen 39.
razlastitev - uvedba razlastitvenega prostora - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z odlokom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost in po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1.
Zces-1 člen 97, 97/1, 97/2, 114, 118, 118/1, 118/1-1, 118/1-7. Odlok o občinskih cestah v Občini Šenčur člen 30, 30/5, 54, 54/1, 54/1-6.
ukrep občinskega inšpektorja - varovalni pas ceste - zagotovitev polja preglednosti - stvarna pristojnost občinskega inšpektorja
Ograja, ki jo je tožnik postavil v varovalnem pasu občinske ceste, onemogoča pregled skoznjo in je višja kot je to določalo dano soglasje, zato je občinski inšpektor ukrep izrekel skladno z določbami Odloka o občinskih cestah v Občini Šenčur.
odmera davka - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - dohodnina od dobička iz kapitala - davčna osnova
Po določbah drugega odstavka 88. člena ZDavP-2 lahko davčni organ odmerno odločbo po nadzorstveni pravici odpravi, razveljavi ali spremeni v petih letih od dneva, ko je bila odločba vročena zavezancu za davek, če je z njo prekršen materialni zakon. S tem je to izredno pravno sredstvo v ZDavP-2 urejeno drugače, kot je urejeno v 274. členu ZUP, ki omogoča le razveljavitev odločbe, pa še to le v primeru, če je kršitev materialnega zakona očitna in torej takšna, da jo je glede na z upravno odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno; ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katero se odločba opira. V obravnavani zadevi ob ugotavljanju davčne osnove od dobička iz kapitala tožeči stranki pri deležih družbe A. vrednost, ki je bila davčnemu organu znana in je razvidna iz pogodb oziroma iz popisnega lista, ni bila upoštevana v celoti in s tem pravilno, kot se to zahteva po določbah 91. in 92. člena ZDoh-1; to pa predstavlja kršitev materialnega zakona in s tem razlog – čeprav ne neposredni – za to, da se odločitev odpravi po nadzorstveni pravici. Za takšno odločanje je namreč po določbah ZDavP-2 dovolj kršitev materialnega prava.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - oškodovanec kot tožilec - prevzem kazenskega pregona
Ovaditelj, ki je podal kazensko ovadbo in po njenem zavrženju vloži obtožni predlog, je varovan s pravico do začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona (60. člen ZKP) le, če je z zatrjevano storitvijo kaznivega dejanja prekršena ali ogrožena kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica. Da bi bil tožnik z očitanim kaznivim dejanjem neposredno oškodovan, pa je v celoti neizkazano.
ZSVarPre člen 24. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - primerno stanovanje - obrazložitev odločbe
V konkretnem primeru je sporna opredelitev stanovanja v lasti prosilke kot primernega in njegovo vrednotenje v okviru premoženja v lasti prosilke. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je tožnica lastnica le 3/32 navedenega stanovanja, torej le 12,47 m2 stanovanja, kjer tudi biva. Tožena stranka je tako pravilno uporabila določbo 24. člena ZSVarPre in 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovire za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče - odškodnina
Tudi če je makadamska cesta ob podržavljenju na zemljiščih že potekala, to ne pomeni, da so tožniki upravičeni do odškodnine za zazidano stavbno zemljišče, saj ceste niso gradili oni. Da je cesto zgradila država, so tožniki navajali ves čas postopka.
Tožnikom odškodnine ni mogoče določiti kot za nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče. Upravni organ jim je pravilno pojasnil, da se kot nezazidana stavbna zemljišča vrednotijo tista zemljišča, ki so bila sicer podržavljena kot kmetijska zemljišča, le če so bila že ob podržavljenju v načrtih stanovanjske in komunalne graditve opredeljena kot gradbena ali pa jim je to namembnost določil nacionalizacijski predpis. Status zemljišča kot stavbnega zemljišča namreč sam po sebi še ne pomeni, da se tako zemljišče vrednoti višje kot kmetijsko zemljišče.
Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna člen 216, 219/1, 219/1-4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - nevladna organizacija - zavrnitev vloge
Vloga tožnice je bila zavrnjena, ker ni izpolnjevala pogojev statusne organiziranosti, ki jih je tožena stranka določila ob pravno nedoločenem pojmu nevladne organizacije. Pooblastilo tožene stranke, da je določila pogoje, ki so preverljivi, izhaja iz 216. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna.
Ker pogoji za razpis ne izhajajo iz pozitivnega predpisa, je bila tožena stranka dolžna v naprej določiti pogoje za dodelitev sredstev – na podlagi katerih bo lahko pravno utemeljeno preizkusila subjektiviteto sodelujočih v formalnem pogledu. Z določitvijo zakonov, na podlagi katerih bo štela, da prijavitelji izpolnjujejo status nevladne organizacije, zato ni kršila namena javnega razpisa in 14. člena Ustave, saj ni ustvarila razlikovanja med nevladnimi organizacijami, ker ta opredelitev pravno formalno ne obstaja, pač pa je upravičene osebe zgolj definirala.
ZJC-B člen 19. ZUreP-1 člen 104, 104/1. ZUP člen 114, 114/1.
razlastitev - odločba o razlastitvi - javna korist - javna cesta - stroški postopka
Odločitev prvostopenjskega organa je bila pravilna in zakonita, saj je organ ob nesporni ugotovitvi, da je na zemljišču že zgrajena cesta, po kateri poteka promet, in da se zemljišče še vedno nahaja v lasti tožnice, nedvomno imel podlago za zaključek, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji iz 19. člena ZJC-B ter ugodil zahtevi razlastitvene upravičenke Republike Slovenije za razlastitev predmetnega zemljišča.
V obravnavanem primeru je postopek povzročila Republika Slovenija, ki je vložila zahtevo za razlastitev in z njo tudi uspela, kar pa pomeni, da ni prišlo do situacije, ko bi morala Republika Slovenija kot vlagateljica zahteve kriti stroške tožnici kot stranki z nasprotujočimi si interesi.