brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - rok za vrnitev napotnice
Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitev BPP vrniti organu za BPP pri pristojnem sodišču. Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP. Rok iz petega odstavka 40. člena ZBPP je materialni prekluzivni rok, ki ga ni mogoče podaljšati. Kdaj je storitev opravljena, pa je odvisno od odobrene BPP oz. njenega obsega, ki se skladno z določbo 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vključitev v program aktivne politike zaposlovanje
Tožnica v zadevi, glede katere uveljavlja Bpp, nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz odločbe Zavoda RS za zaposlovanje namreč izhaja, da tožnica za svoje delo ne potrebuje znanja angleškega jezika 6. stopnje, glede katerega je predlagala vključitev v ukrep aktivne politike zaposlovanja. Dejanske okoliščine, ki so bile v predmetnem postopku podlaga za izdajo odločbe, kažejo, tako z vidika dejanskega stanja in pravnih podlag, da zadeva ne bi imela izgledov za uspeh.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev postopka - stroški postopka - stroški v breme stranke
Inšpekcijski postopek se je začel po uradni dolžnosti zaradi dvomov o zakonsko dovoljeni tožnikovi gradnji. Drugega odstavka 113. člena ZUP zato ni mogoče razlagati tako, da gredo stroški v breme upravnega organa v vsakem primeru, ko se je postopek končal z ustavitvijo, torej za stranko ugodno. V obravnavani zadevi je namreč vzrok za ustavitev inšpekcijskega postopka v prostovoljni investitorjevi odstranitvi nelegalno postavljenih temeljev lesenega objekta, ne pa v pravno neutemeljenem inšpekcijskem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožena stranka je pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč, saj vrednost njegovega premoženja (nepremičnin in traktorja) presega znesek 13.780,00 EUR – znesek iz 27. člena ZSVarPre. Neutemeljeno je pri tem tožnikovo sklicevanje na Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči, saj navedeni Pravilnik določa pogoje za dodelitev denarne socialne pomoči, kar pa je drugo pravno področje kot v spornem primeru dodelitve brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - oblika zaprošene brezplačne pravne pomoči - nejasna vloga - varstvo pravic strank
Tožena stranka je kot obliko zaprošene pravne pomoči (BPP) štela pritožbo, vloženo v upravnem postopku, vendar take odločitve listine upravnega spisa ne podpirajo. Če je tožena stranka dvomila o obliki zaprošene BPP, bi morala prosilca pozvati k dopolnitvi njegove prošnje, torej ravnati skladno s temeljim načelom iz 7. člena ZUP. Iz navedenega razloga sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v predmetnem postopku kršila določbe ZUP, ki se nanašajo varstvo pravic strank in varstvo javnih koristi in na ravnanje z vlogo ter posledično preuranjeno sprejela odločitev, da prosilec, tožnik v tem upravnem sporu, zaradi neizpolnjevanja pogoja iz 7. člena ZBPP, ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev BPP.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost gradnje s prostorskim aktom - sprememba prostorskega akta - obrazložitev odločbe
Iz predloženega uradnega končnega elaborata, ki predstavlja pravno podlago upravnim organom pri izdaji gradbenega dovoljenja izhaja, da sta bila tako vsebinski (tekstualni) del kot grafični del občinskega prostorskega akta „podvržena“ postopku po ZPNačrt, vendar se kot veljavna in s tem uradno objavljena v Uradnem listu potrjuje samo sprememba grafičnega načrta (6. člen PUP/09), ki pa v tekstualnem delu tega PUP nima nobene pravne podlage.
Sodišče ni moglo preizkusiti zakonitosti izpodbijane odločbe, ker tožena stranka v obrazložitvi ne navaja dejanskega stanja, katerega pravilna in popolna ugotovitev je bistvena za zakonitost odločbe, to je, na katere parcelne številke se spremembe PUP/09 zgolj grafičnega načrta (brez navedbe tekstualnih določb PUP in katerih) nanašajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - znižanje preživnine - stranka v postopku - zakoniti zastopnik otroka
Stranki pravdnega postopka za znižanje preživnine sta mladoletna otroka prosilke za BPP, sicer njune zakonite zastopnice. Zato je bila BPP nepravilno dodeljena materi otrok, namesto mladoletnima otrokoma, ki ju zastopa mati kot njuna zakonita zastopnica.
ZŽiv člen 96, 96/2, 96/2-4, 97, 97/1, 97/1-2. Pravilnik o pogojih za odobritev organizacij in priznanje drugih organizacij v konjereji člen 1, 1-8. ZUP člen 10.
status odobrene organizacije - organizacija za zbiranje podatkov na galopskih tekmovanjih - pogoji za odobritev - prosta presoja dokazov
Upravni organ je pravilno zavrnil tožničino vlogo za odobritev organizacije za zbiranje podatkov na tekmovanjih s kopitarji, saj je ugotovil, da je za ta status ustreznejša stranka z interesom, kar je tudi ustrezno obrazložil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - zagovornik v kazenskem postopku
Pravica obdolženca je, da se brani s strokovno pomočjo zagovornika. Pri odločanju o njegovi postavitvi je treba upoštevati osebnost samega obdolženca, težo in vrsto kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel strokovno obrambo z zagovornikom.
plačilo RTV prispevka - zavezanec za plačilo RTV prispevka - javnopravna dajatev
Obveznost plačila RTV prispevka je predpisana z zakonom, zato ne gre za obligacijsko, temveč za javnopravno dajatev. Zavezanci za plačilo RTV prispevka tako ne vstopijo v razmerje z RTV s pogodbo, temveč so zavezanci po samem zakonu.
brezposelna oseba - izbris iz evidence brezposelnih oseb - kršitev zaposlitvenega načrta
Tožniku je bil predstavljen celoten postopek vključevanja v delavnico, vročena mu je bila zloženka izvajalca s tedenskim urnikom, kjer so bili po urah določeni vsebinski moduli, seznanjen je bil, da lahko sam prosto izbira kdaj in katerih modulov se bo udeležil, kar je potrdil s podpisom Zaposlitvenega načrta in pogodbe o vključitvi v delavnico. S tem pa je sprejel tudi obveznost udeležbe v programu, posebej je bilo poudarjeno, da se mora udeležiti vsaj enega modula po lastni izbiri in opozorjen je bil na to, kar je zapisano v 6. členu pogodbe APZ. Iz listin prisotnosti pa izhaja, da se tožnik ni udeležil niti ene delavnice pri izvajalcu. Tožnik tudi ne zanika, da ni podpisal pogodbe, kjer so točno določene njegove obveznosti, in da mu tudi ni bil izdan Zaposlitveni načrt s tedenskim urnikom. Vsa tožnikova sklicevanja na neposlana vabila in na to, da pritožbeni organ ni upošteval njegovih navedb, so tako brez dejanske in pravne podlage in so pravno nerelevantne za odločitev v tem upravnem sporu.
ZGO-1 člen 83, 83/1, 83/1-6, 89, 89/5, 89/5-3. ZUP člen 176. Pravilnik o dokazilu o zanesljivosti objekta člen 4.
uporabno dovoljenje - pogoji za izdajo uporabnega dovoljenja - dokazilo o zanesljivosti objekta - predložitev dokazila
V predmetni zadevi ni sporno, da so bila strojno inštalacijska dela izvedena po dveh izvajalcih (pogodba s prvim je bila enostransko prekinjena s strani tožeče stranke) in da so bila dokazila o zanesljivosti objekta predložena samo s strani enega izvajalca. To pa po presoji sodišča ne zadošča za izpolnitev pogojev iz 89. člena ZGO-1, ki v 3. točki petega odstavka določa obveznost predložitve dokazil o zanesljivosti objekta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odpust obveznosti - postopek osebnega stečaja
V zadevi ni sporno, da je prosilec prošnjo za dodelitev BPP vložil zaradi pomoči v obliki oprostitve plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti, prav tako ni sporno, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivi dejanji davčne zatajitve. Upoštevanje navedenega pomeni, da zadeva, v kateri je prosilec zaprosil za dodelitev BPP, nima verjetnega izgleda za uspeh in jo je nerazumno sprožiti, kar posledično pomeni, da ni zakonske osnove za odobritev BPP.
ZIS člen 107, 107/3, 107/6, 107/9. ZIN člen 7, 7/2. ZUP člen 297.
spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - določnost izreka - način izvršitve - subsidiarna uporaba ZUP - pravica do svobodnega opravljanja storitev v EU
Tožniku je z izpodbijano odločbo naloženo, da mora omejiti dostop do spletne strani na način z onemogočitvijo pretvorbe tekstovnega spletnega naslova X. v IP naslov. Tak izrek pa ni nedoločen. Če je tehničnih rešitev za izvršitev več, lahko tožnik med njimi prosto izbira.
Čeprav ima izpodbijana odločba naravo izvršbe po drugih osebah, to ne pomeni, da bi jo moral organ izdati na podlagi 297. člena ZUP. V postopku nadzora po določbah ZIS se namreč ZUP uporablja subsidiarno, deveti odstavek 107. člena ZIS pa vsebuje specialno ureditev načina izvršitve odločbe (s katero je prireditelju spletne igre na srečo prepovedano prirejanje iger na srečo), iz katere izhajajočih obveznosti zavezanec ni izpolnil sam, po drugi osebi, ponudniku storitev informacijske družbe.
Na pravico do svobodnega opravljanja storitev v EU se lahko sklicuje prireditelj spletne igre na srečo, ki ima sedež v drugi državi članici EU, v postopku, v katerem je sam stranka ter se odloča o njegovi pravici do prirejanja iger na srečo, in ne ponudnik storitev informacijske družbe v postopku na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS.
Odločba o nujni BPP je bila prosilki vročena 19. 9. 2011, torej bi morala svojo prošnjo za BPP dopolniti v roku 15 dni od vročitve. Iz odločbe z dne 10. 11. 2011 izhaja, da prošnje tožnica ni dopolnila niti do izdaje te odločbe, zato je organ v tej odločbi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 36. člena ZBPP pravilno ugotovil, da je bila prosilki nujna brezplačna pravna pomoč v obliki odgovora na tožbo neupravičeno odobrena.
stečaj pravne osebe - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči
Dodelitev brezplačne pravne pomoči je po določbi šestega odstavka 233. člena ZFPPIPP pogojena z ugotovitvijo, da pravna oseba s sredstvi za založitev predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ne razpolaga. Višina trimesečnega prometa na transakcijskem računu tožeče stranke sama zase ne dokazuje sredstev, iz katerih bi tožeča stranka predujem lahko poravnala. Ob upoštevanju ureditve stečajnega postopka po določbah ZFPPIPP, se sodišče tudi ne strinja s stališčem tožene stranke, da stečaj (pravne osebe), v katerem do poplačila upnikov ne pride, ne doseže svojega namena (in da zato ni podlage za dodelitev brezplačne pravne pomoči).
obnova postopka - predlagatelj obnove postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - objektivni rok
Stranka, ki bi bila aktivno legitimirana kot predlagatelj obnove postopka, je samo takratni inšpekcijski zavezanec – investitor, ki mu je bil izdan inšpekcijski ukrep odstranitve objekta, ne pa tožeča stranka, ki je ta objekt pridobila šele s kupoprodajno pogodbo dne 14. 2. 2006, in kateri je bil izdan šele sklep o dovolitvi izvršbe, ki pa ni predmet obnove postopka.
Inšpekcijska odločba, ki je predmet obnove postopka je postala dokončna in s tem izvršljiva dne 24. 12. 1998, kar pomeni, da je zamujen objektivni triletni rok za obnovo postopka.
določitev funkcionalnega zemljišča - vlagatelj zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča - stranka v postopku - soglasje solastnikov
Z določitvijo funkcionalnega zemljišča k objektom, ki niso samo v lasti tožeče stranke, temveč tudi v solasti stranke z interesom, bi se prav gotovo poseglo v (so)lastninska upravičenja drugih oseb, s čimer bi bile kršene pravice drugih solastnikov. Dejstvo je, da je ob vložitvi zahteve veljavni 46. člen ZUN v tretjem odstavku dal tudi solastniku nepremičnine aktivno legitimacijo za vložitev zahteve za določitev funkcionalnega zemljišča, ne more pa se ta pravica razlagati tako, da se lahko s tem omeji solastninska pravica in s tem pravica razpolaganja drugega solastnika (drugi odstavek 66. člena SPZ), če za to vlagatelj zahteve ne pridobi njegovega soglasja.
koncesijska pogodba - gradbena storitev - obnova cest - davek od dohodkov pravnih oseb - DDV - davčna osnova - dejanski obseg opravljenih storitev
Zneski na mesečnih računih, ki jih je izdala tožeča stranka, ne odražajo obsega dejansko opravljenih storitev. Pojasnilo, da je tako ravnala, ker gre pri koncesijski pogodbi za enovito pogodbo, katere sestava je v izključni pristojnosti pogodbenih strank, ni ustrezno. Davčni predpisi, med njimi tudi 12. člen ZDDPO-2 in na njegovi podlagi uporabljeni SRS, so obvezni. Če torej tožeča stranka pri sklenitvi koncesijske pogodbe ni upoštevala davčnih predpisov, to ne pomeni, da ji slednjih zato ni treba uporabiti. Pri tem ne gre prezreti, da je davčni organ vrednost storitve upošteval v višini, kot jo je določila sama tožeča stranka, le da jo je preračunal na ugotovljeni dejanski obseg opravljene storitve, ki se nanaša na gradbeno storitev obnove cest. Temu ustrezno je, upoštevaje tako 33. kot 36. člen ZDDV-1, obračunal tudi DDV.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 37.
odpis davčnega dolga - pogoji za odpis davčnega dolga - dohodkovni kriterij
Davčni organ dovoli odpis, delni odpis ali odlog plačila davka za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Ker so tožnikovi prejemki v času šestih mesecev pred vložitvijo vloge presegli predpisan dohodkovni kriterij iz 37. člena Pravilnika o izvajanju zakona o davčnem postopku za odpis ali delni odpis davčnega dolga, je davčni organ njegovo vlogo utemeljeno zavrnil.