ZUreP-1 člen 98, 102, 102/1, 111, 111/1, 112, 112/2. ZRPPPU člen 22, 22/2. ZUP člen 6.
razlastitev - vrnitev razlaščenih zemljišč - razlastitveni namen - rok za pričetek gradnje
Tožena stranka bi morala tožnikovo zahtevo za vrnitev razlaščenega zemljišča zavrniti že iz razloga, ker zahtevi ni priložil dokazila, da je ponudil razlastitvenemu upravičencu neuspešno sklenitev sporazuma.
Zemljišče, ki je bilo tožniku razlaščeno, ob izdaji izpodbijane odločbe ni obstajalo več in sicer tako v smislu zemljiškoknjižne opredelitve zemljišča kot tudi v smislu njegove namembnosti in rabe, razlaščenec pa lahko zahteva le vrnitev tiste nepremičnine, ki mu je bila odvzeta.
Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 72, 72/3, 72a, 72a/4, 72b, 72b/1, 93, 94, 94/5. ZCS člen 21, 21a. ZDavP-2 člen 95, 130. OZ člen 395.
Carinski organ uvoženim kolesom utemeljeno ni priznal preferencialne obravnave in je zato tožnici naknadno opravil obračun dajatev, saj mu pristojni organ v Kambodži v predpisanem roku ni posredoval zadostnih informacij za določitev pravega porekla koles, ob dejstvu, da ima njihov proizvajalec tovarno tudi v Vietnamu, za katerega so pri uvozu v EU uvedene protidampinške dajatve.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta
Iz določb ZPNačrt, ZGO-1 in podzakonskih predpisov, ki so pravna podlaga za izračun in plačilo komunalnega prispevka, ne izhaja, da se v neto tlorisno površino obstoječega objekta štejejo tudi površine, ki še niso bile priključene na komunalno infrastrukturo in za katere komunalni prispevek še ni bil plačan.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - nepopolna vloga - dopolnitev vloge - zavrženje vloge
Tožeča stranka je v vlogi navedla, da želi dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi pritožbe zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. St 1798/2011 z dne 5. 6. 2012, s katerim se je ustavil postopek za odpust obveznosti tožeče stranke kot stečajnega dolžnika, zato njene vloge ni moč šteti kot nepopolne ali nerazumljive v smislu, da v zadevi ni mogoče ugotoviti verjetnega izgleda za uspeh.
Upravni organ je pravilno štel, da je tožnik (sin) dolžan prispevati znesek, za katerega je bila upravičenka (mati) oproščena plačila storitev institucionalnega varstva. Upravičenka namreč nima dovolj sredstev za plačilo storitev in se ni sama namerno spravila v ta položaj, preživninske obveznosti do tožnika pa je izpolnjevala (124. člen ZZZDR).
ZGO-1 člen 62, 62/1, 62/2, 74b. ZUP člen 260, 260/9.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - možnost udeležbe v postopku - razveljavitev prvega in drugega odstavka 62. člena ter 74.b člena ZGO-1
Čeprav tožnik ni predlagatelj obnove postopka iz 2. točke izreka ustavne odločbe U-I-165/09-34 z dne 3. 3. 2011, saj je predlog vložil pred njeno objavo, pri odločanju o njegovem predlogu za obnovo postopka ni mogoče upoštevati razveljavljenega drugega odstavka 62. člena ZGO-1, posledično pa tudi ne Uredbe o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki določa način izračuna in prikaza območja za določitev strank. V nasprotnem primeru namreč tožnik v svojem, v času objave ustavne odločbe še nedokončnem postopku za obnovo, ne bi bil v enakem položaju kot predlagatelji obnove postopka iz 2. točke ustavne odločbe.
Inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje, ki je ena od oblik nedovoljene gradnje, je primarno investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje in šele podrejeno lastnik zemljišča. To pomeni, da je treba v postopku najprej ugotavljati, kdo je investitor oz. lastnik objekta in šele ko ugotovljena dejstva dajo zadostno podlago za sklep, da tega ni mogoče ugotoviti, pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa lastniku zemljišča, na katerem stoji nelegalno zgrajen objekt.
inšpekcijski postopek - stranka v postopku - stranski udeleženec - obvestilo kot upravna odločba - tožba v upravnem sporu - kršitev ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - izčrpanost pravnih sredstev
Toženka je z aktom, ki ga je naslovila obvestilo, odločila o tožnikovem zahtevku za udeležbo v obravnavanem inšpekcijskem postopku. To obvestilo je zato treba šteti za upravno odločbo.
Tožniku je zagotovljeno sodno varstvo zoper to obvestilo, ki pomeni negativno odločitev o njegovi udeležbi v inšpekcijskem postopku, po prvem odstavku 2. člena ZUS-1, zato tožba zaradi kršitve ustavnih pravic na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopustna. Sodišče dodaja, da tožba zaradi kršitve ustavnih pravic ne bi bila dovoljena tudi, če omenjenega obvestila ne bi bilo mogoče šteti za upravni akt, saj bi lahko tožnik v zvezi s svojo zahtevo za udeležbo v inšpekcijskem postopku vložil tožbo zaradi molka organa.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku
Za kazenski postopek so v tarifnem delu ZOdvT predvidene dodatne nagrade, med katerimi je tudi nagrada za postopek o premoženjskopravnem zahtevku. Pooblaščenka oškodovanca je v obravnavani zadevi vložila premoženjskopravni zahtevek, drugopis zahtevka pa je bil vročen obdolžencu oziroma tožnici kot njegovi zagovornici in se je tožnicado njega opredelila. Če je storitev opravila tudi glede premoženjskopravnega zahtevka, je upravičena tudi do nagrade zanjo. Okoliščina, da sodišče v kazenskem postopku o premoženjskopravnem zahtevku ni odločilo, temveč je oškodovanca z njim napotilo na pravdo, namreč ne pomeni, da tožnica storitve ni opravila.
ZUP člen 279, 279/1, 279/1-5. ZUS-1 člen 6, 6/1, 36, 36/1, 36/1-7.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - ničnost odmerne odločbe - ničnostni razlog - kot posledica nedovoljenega dejanja izdana odločba - upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev
Dokončen upravni akt prve stopnje, zoper katerega je bila dovoljena pritožba v upravnem postopku, pa ni bila vložena ali ni bila vložena pravočasno, ne more biti predmet upravnega spora niti takrat, kadar je ničen.
Prisilna izterjava z odločbo državnega organa naložene obveznosti ne more biti dejanje prisiljenja, izsiljevanja in pritiska, saj gre za z zakonom predpisano nadaljevanje in zaključno fazo upravnega postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - pritožba zoper prvostopenjsko sodbo
Če je razlog za zavrnitev prošnje za BPP neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora organ za BPP pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Glede na zakonsko besedilo mora iz razlogov, ki jih organ navede, izhajati tudi, zakaj je to nesorazmerje oziroma nasprotje očitno, kar pomeni, da mora biti spoznavno na prvi pogled.
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1, 36/1-4. ZRTVS-1 člen 26, 26/1.
predčasna razrešitev člana nadzornega sveta javnega zavoda - tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica tudi v primeru zatrjevanega nezakonitega ravnanja Vlade, ker da ji zakon ne daje pooblastila za predčasno razrešitev člana NS, ne more zahtevati sodnega nadzora nad zakonitostjo sporne odločitve. S to odločitvijo namreč ni bilo odločeno o tožničini materialnopravno določeni pravici ali pravni koristi, tako da ne gre za upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v njen pravni položaj v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekti gospodarske javne infrastrukture - mejni prehodi
Tožeča stranka je v pritožbi zatrjevala, da so objekti in površine na mejnih prehodih javna infrastruktura, zato ni zavezanka za plačilo NUSZ, in se pri tem sklicevala na določbo 218. člena ZGO-1. Glede na navedeno bi moral drugostopenjski organ najprej zavzeti stališče, ali so mejni prehodi in v njihovem sklopu zgrajeni objekti sploh objekti gospodarske javne infrastrukture v smislu ZGO-1, zaradi česar se NUSZ za zemljišča, na katerih stojijo, ne plačuje.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji - postopek končan na prvi stopnji
Tožnica je bila kot izvajalka BPP prosilki dodeljena za postopek zastopanja pred sodiščem na I. in na II. stopnji. To pomeni, da je bila tožnica dolžna nuditi storitve do dokončanja zadeve na II. stopnji. Katere storitve bodo opravljene in kakšni bodo stroški zastopanja na II. stopnji ni znano že z vročitvijo sodbe sodišča I. stopnje. Prav tako v roku 8 dni od vročitve odločbe sodišča I. stopnje ni znano, da stroškov zastopanja na II. stopnji ne bo. Tožnica je sicer zastopala stranko, ki je s tožbenim zahtevkom uspela, saj je bila izdana sodba na podlagi pripoznave, vendar pa je bila dolžna glede na odločbo o BPP prosilko, ki ji je bila odobrena BPP, zastopati tudi v postopku na II. stopnji, če bi tožena pravdna stranka vložila pritožbo. Presoja vprašanja ali je storitev v primeru, kot je obravnavani, opravljena v celoti, je torej odvisna od vprašanja, ali se bo postopek nadaljeval na II. stopnji ali ne. Do postopka na II. stopnji ni prišlo, ker nobena izmed strank ni vložila pritožbe. To je bilo znano, ko so potekli roki za vložitev pritožb, tj. s trenutkom pravnomočnosti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - povečanje neto tlorisne površine - gradnja na območju porušenega objekta
Objekta, ki je stal na parceli št. 319 in del na parceli št. 328/3 ni več, zato tudi do povečanja njegove neto tlorisne površine ali spremembe namembnosti ne more več priti.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4, 235, 240, 240/2. ZTuj-2 člen 73, 73/2, 73/2-3, 87.
upravni postopek - osebna vročitev - fikcija vročitve - pritožba - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Tožnik niti v upravnem postopku, niti v tožbi ni navajal nobenih takih okoliščin ali dokaznih predlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da mu odločba ni bila dejansko vročena z vložitvijo v hišni predalčnik dne 31. 12. 2011, temveč šele dne 3. 1. 2012, kar le posplošeno navaja v tožbi, zato njegovih navedb brez izkazanih dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale te navedbe, ni mogoče upoštevati. Ker je tožnik pritožbo zoper odločbo vložil priporočeno po pošti šele 18. 1. 2012, kar med strankama ni sporno, je bila ta vložena po poteku z zakonom določenega 15-dnevnega roka od datuma vročitve dne 31. 12. 2011, torej prepozno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi dovolj obširno in celovito odgovorila na argumente, ki jih je v dopolnilnem postopku tožena stranka pridobila od tožnice zaradi obravnave razumnosti vlaganja izrednega pravnega sredstva. Tožnica v tožbi ne pravi, da tožena stranka ni vsebinsko odgovorila na določen argument, ki po mnenju tožnice govori za upravičenost izrednega pravnega sredstva, zato sodišče v tem delu lahko sledi utemeljitvi tožene stranke in ne bo ponavljalo razlogov za odločitev. Poleg tega je obrazložitev prvostopenjske sodbe kazenskega sodišča takšna, da ne kaže, da bi se sodišče ne seznanilo z argumenti tožnice na glavnih obravnavah in da jih ne bi obravnavalo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo stroškov prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - podedovano premoženje - vrednost zapuščine - bremena zapuščine
S sprejemom zapuščine dedič ne sprejme samo aktive ampak tudi pasivo. Kot izhaja iz podatkov spisa, med strankami ni sporno, da je v obravnavani zadevi pasiva znašala več kot aktiva. Zato je treba šteti, da tožnica v predmetni zadevi ni pridobila premoženja.
Dejansko stanje zadeve je glede presoje, ali je tožnica kot investitorka ali vsaj kot lastnica objekta inšpekcijska zavezanka, nepopolno ugotovljeno. Lastnik in najemodajalec zemljišča pa v postopek sploh ni bil vključen, čeprav bi prvi moral vedeti, da na njegovem zemljišču stoji sporni objekt, kdo je njegov lastnik in morda tudi, kdo ga je zgradil.