davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je, kot zahteva ZUP, očitna, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
davčna izvršba - pritožba zoper sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik ugovarja zoper izvršilni naslov, tovrstnih ugovorov pa v izvršilnem postopku ni mogoče z uspehom uveljavljati, zato jim tudi sodišče, ki v upravnem sporu presoja pravilnost in zakonitost sklepa o davčni izvršbi, ne more slediti.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - vrnitev poslovnih prostorov - skupni deli nepremičnine
V upravnem postopku denacionalizacije se o vzpostavitvi etažne lastnine ne more odločati na podlagi ZDen, kar izhaja tudi iz določb SPZ, saj lahko etažna lastnina nastane le na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne pa tudi upravnega akta. Z vračilom bo stranka pridobila le tiste prostore, ki jih je s podržavljenjem izgubila, na skupnih prostorih in napravah pa bo pridobila ustrezen sorazmerni delež. Skupni prostori in naprave so v skladu z določbami SZ-1 last vseh posameznih etažnih lastnikov, kar pomeni, da mora tudi vrnjenim poslovnim prostorom pripadati ustrezen delež na skupnih delih in napravah.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na določbe 16. člena ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi. Povedano drugače: razdrtje pogodbe o prenosu nepremičnine se kot razlog za vračilo plačanega davka upošteva samo v primeru, če je bilo opravljeno še pred vpisom kupca kot lastnika nepremičnine v zemljiško knjigo.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 22, 23, 36. ZSVarPre člen 12, 12/1-1. ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 35/1, 37, 37/1, 37/1-8.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - administrativne prepovedi - nujna brezplačna pravna pomoč - izjemna brezplačna pravna pomoč
Organ za BPP je pravilno zaključil, da tožnikov lastni dohodek presega mejni znesek iz drugega odstavka 13. člena ZBPP tj. 520,00 EUR, ter da iz tega razloga glede na svoj finančni položaj ni upravičen do dodelitve redne BPP. Ker ZSVarPre zmanjšanja lastnega dohodka zaradi administrativnih in sodnih prepovedi ne določa, organ za BPP tudi ni imel podlage za odštevanje tovrstnih odhodkov od ugotovljenega lastnega dohodka tožnika.
Tožnik ni predložil ne dokazil, ki bi izkazovala stroške za njegovo zdravljenje, ki jih ne krije obvezno zdravstveno zavarovanje, niti dokazil o izredni finančni obveznosti, za katero ni vedel in ni mogel nanjo računati in tudi ne dokazil o drugih razlogih, na katere ni mogel vplivati, pa se je zaradi njih znašel v položaju materialne ogroženosti, zato ni podlage za priznanje izjemne BPP.
V obravnavanem primeru gre za nepriznavanje odbitka vstopnega DDV na podlagi računov, ki so jih tožniku izdale slamnate družbe, ki na računih izkazanega in dolgovanega DDV niso plačali. Tožnik ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi bilo razvidno, da so mu izdajatelji računov tudi dejansko opravili zaračunane storitve oz. dobave.
ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 51/1-2, 51/2, 55, 55/1-5, 55/1-6.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - ugotavljanje istovetnosti prosilca - zamuda pri vložitvi prošenje za mednarodno zaščito - razlogi za zamudo
Tožena stranka mora najprej ugotovi dvom še z neko drugo okoliščino, kot je zgolj dejstvo, da tožnik nima uradnega dokumenta s sliko v smislu ZTuj-1 in na tej dodatni okoliščini oziroma okoliščinah tudi obrazložiti dvom v verodostojnost izkazane identitete. Tožena stranka tako opredeljenega dvoma v istovetnost v izpodbijanem aktu ni ugotavljala. Dvoma v istovetnost ni ugotovila drugače, kot zgolj z argumentom, da tožnik ni predložil uradnega dokumenta s sliko, kar pa je napačna uporaba materialnega prava. Zato je ta razlog za odvzem osebne svobode v izpodbijanem aktu nezakonit.
dohodnina - povprečenje - dohodki iz delovnega razmerja - izplačilo na podlagi sodne odločbe
Glede na dikcijo 120. člena ZDoh-2 se povprečenje lahko uporabi samo v primeru, ko je davčni zavezanec prejel dohodke iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let na podlagi sodne odločbe.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožnica je dohodke iz preteklih let prejela v odmernem letu 2010, izplačani pa so ji bili na podlagi odločbe ZPIZ in s tem na podlagi upravne odločbe. Zato niso izpolnjeni predpisani pogoji za povprečenje iz 120. člena ZDoh-2.
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - članstvo v zbornici - zbornični prispevek - odmerna odločba - davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik pravilnosti sklepa o davčni izvršbi niti ne ugovarja. Smiselno ugovarja vsebini odmerne odločbe, s katero mu je bil odmerjen zbornični prispevek in ki se izvršuje z izpodbijanim sklepom. S tem pa ne more uspeti, saj s (pri)tožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
davek na promet nepremičnin - vračilo davka na promet nepremičnin - razdrtje pogodbe
Glede na 16. člen ZDPN-2 za vračilo davka na promet nepremičnin ni dovolj, da se prodajna pogodba za nepremičnine razdre, temveč mora biti izpolnjen tudi nadaljnji pogoj, to je, da se pred tem zemljiškoknjižni prenos lastništva nepremičnin ne opravi.
ZUP člen 43, 142. ZEKom člen 22, 120. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem z (regulatorno) odločbo naloženih obveznosti nista v ničemer prizadeta pravni položaj oziroma pravna korist drugih konkurenčnih operaterjev.
Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 22, 22/1. Uredba Komisije (ES) št. 1974/2006 z dne 15. decembra 2006 o podrobnih pravilih glede uporabe Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja člen 13, 13/1, 13/4. ZKmet-1 člen 32, 35, 53, 53/1. ZUP člen 222. ZUS-1 člen 64, 64/4.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - pogoji za dodelitev nepovratnih sredstev - prvi lastniški prevzem kmetije - prevzem kmetije v roku 18 mesecev pred izdajo odločbe
Upravni organ o tožnikovi (pravočasni) vlogi ni odločil v predpisanem roku, zato ni imel pravne podlage za njeno zavrnitev zgolj iz razloga, ker tožnik ni izpolnjeval pogoja, da mora biti prvi lastniški prevzem kmetije izveden v roku največ 18 mesecev pred izdajo odločbe o pravici do sredstev.
Upravni organ ni ravnal pravilno, ko je na podlagi pooblastila ugotavljal, kdo je dejanski pritožnik. Kdo vlaga pritožbo, je namreč razvidno iz vloge. Ker iz pritožbe izhaja, katero stranko zastopa odvetnik, bi ga moral organ pozvati na predložitev pooblastila za zastopanje te stranke, po morebiti neuspešno pretečenem roku za njegovo predložitev pa pritožbo zavreči.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - rok za vrnitev napotnice - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji
Ugotovitve o tem, kdaj sta bila sklepa o dedovanju vročena tožniku, izpodbijani sklep sploh ne vsebuje, tudi sicer pa v obravnavanem primeru, ko je bil tožnik pooblaščen tudi za zastopanje stranke v postopku na drugi stopnji, v času vročitve sklepa sodišča prve stopnje še ni jasno, ali bo do postopka na drugi stopnji prišlo, ali ne.
Inšpekcijski zavezanec v primeru nelegalne gradnje, ki je ena od oblik nedovoljene gradnje, je primarno investitor oz. lastnik nedovoljene gradnje in šele podrejeno lastnik zemljišča. To pomeni, da je treba v postopku najprej ugotavljati, kdo je investitor oz. lastnik objekta in šele ko ugotovljena dejstva dajo zadostno podlago za sklep, da tega ni mogoče ugotoviti, pride v poštev izrek inšpekcijskega ukrepa lastniku zemljišča, na katerem stoji nelegalno zgrajen objekt.
javna prireditev - dovoljenje za prireditev - udeleženci postopka za izdajo dovoljenja - rok za vložitev pisne zahteve za udeležitev postopka - stranski udeleženec
Postopka se lahko kot stranski udeleženec udeleži le tisti, ki to najmanj pet dni pred dnevom shoda oziroma prireditve zahteva s pisno vlogo. V zadevi ni sporno, da tožnik ni organizator prireditve, prav tako ni sporno, da zahteve za sodelovanje v postopku izdaje dovoljenja kot stranski udeleženec ni podal v roku 5 dni pred dnevom prireditve. V tožbi namreč ne nasprotuje ugotovitvi prvostopnega organa, da je zahtevo za sodelovanje v postopku vložil priporočeno na pošto dne 5. 5. 2010, kar je tudi po presoji sodišča prepozno glede na določbo 16.a. člena ZJZ.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
O obveznosti, da morata tožnika odstraniti nelegalno zgrajen garažni objekt, je bilo odločeno z izvršilnim naslovom, medtem ko se s sklepom o dovolitvi izvršbe naložena obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, je ne spreminja ali na drug način posega v tožnikove pravice ali pravne koristi.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranka v postopku - stranski udeleženec - predlagatelj obnove postopka
Ker je bila določba 74. člena ZGO-1 v času izdaje gradbenega dovoljenja še v veljavi in je ta takrat izrecno določala kot stranko samo investitorja, uporaba 43. člena ZUP, ki dovoljuje osebi, ki izkaže pravni interes udeleževati se postopka, ne pride v poštev. Glede na to, je tudi po določbi prvega odstavka 261. člena ZUP lahko obnovo upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja predlagala samo stranka, to je investitor, ne pa oseba, ki bi na podlagi dejanskih okoliščin sklepala, da bi ji moral biti priznan status stranskega udeleženca.