davčni postopek - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - kršitev materialnega zakona - sklicevanje na stališče sodne prakse
ZDavP-2 kot razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici določa glede na določbe ZUP milejši pogoj: kršitev materialnega zakona. Za kršitev zakona torej ni treba, da je očitna, ko se to zahteva po določbah ZUP, torej razvidna že na prvi pogled in s tem neposredno iz izpodbijane odločitve. Relevantna je lahko vsakršna kršitev zakona. Pri tem ni videti ovire, da zavezanec kršitev zakona utemeljuje s sklicevanjem na stališče sodne prakse, konkretno na stališče Vrhovnega sodišča, ki ga je glede uporabe prava zavzelo v vsebinsko enaki zadevi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku
Iz okoliščin primera ne izhaja, da prosilec ne bi bil sposoben razumeti, česa je obdolžen, in da se ne bi bil sposoben braniti pred očitki vsebovanimi v zahtevi za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Glede na načelo materialne resnice je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze, ki so obdolžencu v korist. Dodelitev BPP bi bila tudi nesorazmerna glede na opis in težo očitanih kaznivih dejanj ob dejstvu, da je sodišče dolžno v kazenskem postopku postopati v skladu z načelom iskanja materialne resnice.
tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe
Tožnik izpodbija akta, izdana v sodnem postopku, ki ju je izdal, ki ni oblastni organ, niti v zadevi ne gre za zadevo javnopravnega odločanja. V zadevi tudi ne gre za akt, ki bi bil izdan v postopku izvrševanja javnih pooblastil (v smislu ZUP in ZUS-1), zato je moralo sodišče predmetno tožbo zavreči.
dohodnina - dohodek iz preteklih let - povprečenje - povprečna davčna stopnja - izplačilo na podlagi sodne odločbe - izplačilo na podlagi upravne odločbe
Tožeči stranki je bila v letu 2008 na podlagi upravne odločbe ZPIZ Slovenije izplačano nadomestilo iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za čas od 14. 10. 2003 do 1. 7. 2008. Ker izplačilo ni bilo opravljeno na podlagi sodne odločbe, zakonski pogoji za povprečenje po prvem odstavku 120. člena ZDoh-2 niso izpolnjeni. Pri tem, kot je presodilo Ustavno sodišče, zakonodajalcu ni mogoče očitati, da ni imel razumnih razlogov za različno urejanje načina ugotavljanja davčne obveznosti zavezanca v primeru, ko je bil dohodek izplačan na podlagi sodne odločbe, ter v primeru, ko je bil izplačan na podlagi upravne odločbe ZPIZ.
Določba tretjega odstavka 23. člena ZSRT, ki se izrecno nanaša na „počitniške hiše oz. počitniška stanovanja“, in ki določa, da so zavezanci za plačilo tudi njihovi lastniki, daje pravno podlago za naložitev obveznosti tako pravnim kot fizičnim osebam kot lastnikom navedenih objektov.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenehanje upravičenosti do brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca
V postopku ponovnega preverjanja upravičenosti do brezplačne pravne pomoči je upravni organ pravilno ugotovil, da vrednost nepremičnin, ki ustrezata prosilčevemu solastnemu deležu, presega premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ne glede na morebitni sodni postopek glede teh nepremičnin (ta trditev spisovno ni izkazana), sodišče takšnih okoliščin (obstoj postopa razdružitve nepremičnin) ne more upoštevati, ker zakonsko določilo, ki se nanaša na upoštevanje premoženja (13. člen ZBPP) za dodelitev BPP, takšnih izjem ne dopušča, pa tudi sicer gre za postopek odvzema BPP v drugem sodnem postopku in ne v postopku razdružitve solastnega premoženja.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - javna korist
Zaključek o tem, da je razlastitev dela parcele 432/40 za dosego javne koristi nujno potrebna, je prvostopenjski organ oprl na ugotovitev o tem, da tožnik ni sprejel nobenega predloga, ki mu ga je v izogib razlastitvi ponudila razlastitvena upravičenka. Sodišče sodi, da je bilo v postopku zakonski zahtevi po ugotovitvi, da je razlastitev nujno potrebna, zadoščeno.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da je javna korist razlastitvenega namena v sorazmerju s posegom v zasebno lastnino, ob tem, ko je ugotovil, da je zemljišče, na katero se nanaša z izpodbijano odločbo uvedeni razlastitveni postopek, predvideno za ureditev kategorizirane občinske ceste, ki je potrebna zaradi izboljšanja obstoječega neustreznega cestnega omrežja v tem delu in zaradi načrtovanih območij stanovanjske pozidave. Koristi, ki bodo nastale, tako presegajo težo posledic posega v tožnikovo lastninsko pravico.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 člen 13.
dodelitev nepovratnih sredstev - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - razpisni pogoji - izpolnjevanje razpisnih pogojev - velikost prevzete kmetije
Za zadostitev pogojev po javnem razpisu mora biti prevzeta kmetija večja od kmetije, ki jo je imel prosilec do tedaj v lasti, to se pravi, da se ne morejo prištevati še GERK-i iz prejšnjega kmetijskega gospodarstva, četudi je to ukinjeno.
upravni spor - dokončni upravni akt - pritožba v upravnem postopku - prezgodaj vložena tožba - zavrženje tožbe
Ker je bil ob vložitvi tožbe zoper izpodbijano odločbo pritožbeni postopek še v teku, je bila tožba vložena prezgodaj. Sodišče jo je zato na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
ZDen člen 3, 3-18, 3-19, 52, 54, 64, 64/1. ZIKS člen 145. ZUP člen 26, 26/3, 27, 27/1, 129, 129-1, 129-3. ZUP (1986) člen 125.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - pravna podlaga za denacionalizacijo - sodna pristojnost - upravna pristojnost - pravočasnost zahteve
Za določitev pristojnosti za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo (sodna ali upravna pristojnost) je bistvena ugotovitev pravnega temelja, ki je bil podlaga za prehod premoženja v državno last, in ne pravna podlaga, ki jo je stranka navedla v zahtevi.
izjemna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev izjemne brezplačne pravne pomoči - zdravstveno stanje prosilca
Določba 22. člena ZBPP določno opredeljuje kot pogoj za dodelitev izjemne BPP listinsko izkazane nastale stroške iz zdravstvenih razlogov, kar pa v spornem primeru ni bilo dokazano.
Tožnici je bilo po dveh inšpekcijskih pregledih naloženo, da s kmetijskih zemljišč očisti grmovje, zarast ter plevel in jih vrne v kmetijsko rabo do 1. 3. 2011 ter poskrbi za redno obdelavo vinograda. Zapisnik o ogledu se v skladu z določbo 80. člena ZUP šteje za javno listino, in ker tožnica ni dokazovala nepravilnosti tega zapisnika (drugi odstavek 80. člena ZUP), sodišče ni imelo nobenega razloga za dvom v zapisniku navedenih ugotovitev, ki so bile podlaga za naložene ukrepe.
ZIS člen 1, 107, 107/3, 107/9, 107a. ZIN člen 7, 7/2, 32, 32/1. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 144/3. URS člen 74, 74/2.
inšpekcijski ukrep - spletne igre na srečo - prirejanje spletnih iger na srečo brez koncesije vlade - omejitev dostopa do spletnih strani - sorazmernost ukrepa - primernost ukrepa - skrajšani ugotovitveni postopek - omejitev svobodne gospodarske pobude - svoboda opravljanja storitev v EU
Ukrep, ki je bil tožniku izrečen v skladu z devetim odstavkom 107. člena ZIS, je po presoji sodišča skladen s 74. členom Ustave RS. Naložen je bil namreč iz razlogov javne koristi, ki je za dosego legitimnega in stvarno upravičenega zasledovanega cilja, kot izhaja iz 1. člena ZIS, pravno dopusten in nujen. Z izpodbijano odločbo, ki v vsebinskem smislu predstavlja le izvršitev izvršljive odločbe o prepovedi prirejanja iger na srečo, ki je gospodarska družba A. kot pravna naslovljenka ni spoštovala, po drugem subjektu, ni odločeno o njenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, zato pravica svobodnega opravljanja storitev v EU te družbe v postopku, vodenem na podlagi devetega odstavka 107. člena ZIS, ne more biti varovana.
prodaja poslovnega deleža - dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodek od dobička iz kapitala - vrednost kapitala ob pridobitvi - revalorizacija vrednosti kapitala
Dohodek od dobička iz kapitala glede na 17. člen ZDoh-1 spada med dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino. Prvostopenjski organ je zato ravnal pravilno, ko je v utemeljeno obnovljenem postopku odmere dohodnine v davčno osnovo, poleg dohodkov, ki jih je napovedal že tožnik sam, vključil tudi dobiček iz kapitala, ugotovljen s posebno (že pravnomočno) odločbo. Pri tem je bil upoštevan tudi v postopku odmere davka od dobička iz kapitala že obračunan in plačan davek.
Glede ugovora, da pri izračunu osnove za obdavčitev ni bila upoštevana revalorizirana vrednost nabavne vrednosti poslovnega deleža, sodišče poudarja, da je po določbi 90. člena ZDoh-1 davčna osnova pri dobičku iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi in da tako revalorizacija vrednosti kapitala v času pridobitve v ZDoh-1 ni bila določena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
ZUS-1 v četrtem odstavku 83. člena določa, da revizija ni dovoljena med drugim tudi, če je vložena zoper sodbo, ki je po zakonu ni mogoče vložiti. To pa je bistveno za presojo, ali ima vložitev revizije zoper sodbo verjeten izgled za uspeh. Na podlagi podatkov v spisu je razvidno, da tožnik ni bil stranka v tem upravnem sporu in tako v skladu s četrtim odstavkom 83. člena ZUS-1 nima pravice, da bi vložil revizijo zoper navedeno sodbo.
davek na promet nepremičnin - prodaja na javni dražbi - davčni zavezanec - nastanek davčne obveznosti
Za odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini po 3. členu ZDPN-2 gre tudi pri prometu nepremičnin v izvršilnem postopku, kjer dolžnik nastopa smiselno kot prodajalec nepremičnine. Davčna obveznost nastane ob domiku nepremičnine in ne šele ob vpisu kupca nepremičnine v zemljiško knjigo.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 24, 24/2. SZ člen 72, 72/1, 72/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - solastništvo nepremičnine - razpolaganje s premoženjem - postopek razdružitve solastnine
Ker je tožnik toženec v postopku ugotovitve deleža in razdelitve skupnega premoženja, med drugim tudi sporne hiše, z njo oziroma njenim deležem v površini 38,50 m2 (glede na nedoločenost deleža tožnika kot skupnega lastnika niti ni jasno, na kakšen način naj bi razpolagal s tako opredeljenim delom hiše) do ugotovitve deležev in posledično delitve ne more razpolagati. Zato presežka stanovanjske hiše v površini 38,50 m2, v kateri tožnik živi, v obravnavanem primeru ni mogoče šteti kot premoženje prosilca, s katerim ta lahko razpolaga.
Tožnik je vložil več prošenj z enako vsebino in sicer želi BPP za zastopanje na prvi in drugih stopnji v kazenskem postopku. Tožena stranka je ugotovila, da je o isti upravni zadevi že bil voden postopek, zato je tožnikovo prošnjo za BPP pravilno zavrgla.
stvarna pristojnost - ugovor dolžnika - davčna izvršba - davčna izvršba na premičnine - zarubljene premičnine v lasti tretjega - tožba zoper davčni organ za ugotovitev lastninske pravice
Tožeča stranka s tožbo ne izpodbija sklepa davčnega organa, temveč vlaga tožbo na ugotovitev lastninske pravice v skladu z napotkom iz sklepa, ta pa temelji na tretjem odstavku 182. člena ZDavP-2, ki se (v okviru postopka davčne izvršbe) nanaša na postopanje z ugovorom dolžnika, da so zarubljene premičnine last tretje osebe. Posebnih določb o pristojnosti sodišča za odločanje o tožbi na ugotovitev lastninske pravice ZDavP-2 ne vsebuje, kar pomeni, da veljajo splošna pravila o pristojnosti sodišč za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih.
dohodnina - akontacija dohodnine - dohodek iz dejavnosti - investicijska olajšava - olajšava za investiranje - pohištvo
Iz drugega odstavka 66.a člena ZDoh-2 jasno izhaja, da med opremo iz prvega odstavka tega člena ni mogoče šteti pohištva in pisarniške opreme. Pri tem pojem pohištva ni omejen niti glede namena, za katerega se uporablja, niti glede časa, v katerem se uporablja, niti glede prostora, v katerem se nahaja. Tožnik tako ni imel podlage, da pohištvo uveljavlja kot olajšavo za investiranje po prvem odstavku 66.a člena ZDoh-2.