dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - glavno prebivališče - davčna oprostitev - pogoji za davčno oprostitev
Upoštevaje določbo 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2 morajo biti za to, da se dohodnine ne plača, kumulativno izpolnjeni trije pogoji: poleg lastništva nepremičnine in dejanskega bivanja tudi prijavljeno stalno prebivališče, in to v obdobju vsaj zadnjih treh let pred odsvojitvijo. Razlogovanju tožnice, da se z zakonom predpisano obdobje treh let pred odsvojitvijo na pogoj prijave stalnega prebivališča ne nanaša, torej ni mogoče slediti.
Sodišče se ne strinja z razlago, po kateri zakon pri priznavanju obravnavane oprostitve dohodnine ne omogoča upoštevanja sicer logičnega postopanja davčnih zavezancev v procesu odsvojitve nepremičnine. Takšna razlaga zakona bi namreč v posameznih primerih lahko privedla do obdavčitve kapitalskega dobička, doseženega pri prodaji glavnega prebivališča zavezanca, ter s tem do rezultata, ki je neskladen z namenom zakonodajalca, in hkrati do neenakega obravnavanja bistveno enakih dejanskih položajev. V takšnih primerih zato - ob izkazani dejanski povezanosti izselitve z opravljeno prodajo stanovanja, ki je ob izselitvi predstavljalo glavno prebivališče zavezanca - izpraznitve stanovanja in s tem povezane spremembe prebivališča zaradi prodaje ni utemeljeno upoštevati pri presoji izpolnitve pogojev za dosego davčne oprostitve po določbi 2. točke drugega odstavka 96. člena ZDoh-2.
DDV - akontacija dohodnine od dohodkov dejavnosti - prijava v sistem DDV - komisijska prodaja rabljenih avtomobilov
Po 5. členu ZDDV-1 je davčni zavezanec vsaka oseba, ki kjerkoli neodvisno opravlja katerokoli ekonomsko dejavnost ne glede na namen ali rezultat opravljanja dejavnosti. Ekonomska dejavnost obsega vsako proizvodno, predelovalno, trgovsko in storitveno dejavnost, vključno z rudarsko, kmetijsko in poklicno dejavnostjo. Ekonomska dejavnost obsega tudi izkoriščanje premoženja in premoženjskih pravic, če je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
izvršba - upravna izvršba - ugovori v izvršilnem postopku
Po prvem odstavku 292. člena ZUP je možno v upravni izvršbi podajati le ugovore v zvezi s samo izvršbo in ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje (izvršilnega naslova).
ZDavP-2 člen 76, 76/2, 77. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 18, 90.
davek od dohodka pravnih oseb - dohodnina - opcijska pogodba za vrednostne papirje - obračun premije - veliko finančno tveganje - poslovno povezane osebe - usklajeno delovanje poslovno povezanih oseb - ekonomski namen pogodbenega razmerja - navidezni pravni posel - dokazno breme
Kršitve določb ZDavP-2 o dokaznem bremenu, zlasti drugega odstavka 76. člena in 77. člena ZDavP-2, niso podane. Davčni organ je utemeljeno zahteval od tožeče stranke, da izkaže ekonomski namen obravnavanih poslov.
Vsebina opcijske pogodbe oziroma opcije v zakonu (ZTFI) ni določena. Zato se je davčni organ pri presoji vsebine opcijskih pogodb utemeljeno oprl na strokovno literaturo. Tožeča stranka ni z ničemer izkazala, kateri razlogi so jo privedli do tega, da je sklenila opcijske pogodbe z obravnavano vsebino in kakšna so bila njene ekonomska pričakovanja, pa tudi ne, kaj je bil razlog za njihovo sklepanje v takšnem obsegu.
Kadar gre za pravno presojo, ni mogoče imenovati izvedencev.
ZUP člen 4, 35, 35-4, 214, 230, 230/2, 237/2, 237/2-6, 237/2-7. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - pravna sredstva - obrazložitev odločbe
Določitev pravnega sredstva zoper odločitev ministrstva s podzakonskim predpisom ni mogoča. Določbo 231. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije je zato mogoče razumeti le v smislu zagotavljanja pravice stranke, da se izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah. Z navedenega vidika torej oba sklepa pomenita odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku.
Obrazložitev izpodbijane odločbe, četudi je sprejeta v enostopenjskem postopku, bi morala zadostiti pogojem iz 214. člena ZUP. Zoper odločbo državnega organa namreč tudi Ustava RS zagotavlja pravico do pravnega sredstva, to jamstvo pa je lahko učinkovito le, če je odločba obrazložena na način, ki omogoča presojo njene pravilnosti.
ZZzdrS člen 18a. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacije zdravnikov člen 61, 61/2.
zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialista na podlagi dela - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Obrazložitev izpodbijane odločbe nima ugotovljenega dejanskega stanja obravnavane zadeve, saj ne vsebuje nobenih podatkov o tožničinem opravljanju zdravniške službe, čeprav na to dejstvo opira odločitev, zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti in gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki je razlog za odpravo odločbe.
Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije člen 2, 9, 9/1, 9/2, 16, 16/3, 16/3-3. ZGO-1 člen 5.
podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije - pogoji za dodelitev podpore - starost proizvodne naprave - pretežno nova proizvodna naprava
V skladu z določbami predpisov, ki urejajo graditev objektov, bi moralo biti za predmetno proizvodno napravo izdano uporabno dovoljenje. Zato je to dovoljenje v postopku odločanja o upravičenosti do podpor pravno relevanten dokaz za ugotovitev začetka proizvodnje električne energije v proizvodni napravi in s tem dokaz, s katerim se dokazuje, da gre za novo ali pretežno novo proizvodno napravo, kar je izrecen pogoj za upravičenost do podpore, določen v tretji alinei tretjega odstavka 16. člena Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije.
denacionalizacija - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja - namembnost zemljišča ob podržavljenju
Tožnica s predlaganimi dokazi ni izkazala, da so imela sporna zemljišča v času podržavljenja status nezazidanih stavbnih zemljišč, zato je upravni organ odškodnino pravilno določil kot za kmetijska zemljišča.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za varstvo kulturne dediščine - poseg v kulturni spomenik - kulturnovarstveno soglasje
Hiša, na kateri so se izvajala dela, je razglašena za kulturni spomenik. Tožnica je izvajala dela na tem kulturnem objektu, ne da bi si za to pridobila kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Po prisilni ustavitvi del z njimi ni nadaljevala, vendar pa stanja na objektu tudi ni uskladila s predhodnimi sanacijskimi zahtevami omenjenega zavoda. Zato ji je bila upravičeno naložena sanacija nedovoljenih del skladno z drugim odstavkom 115. člena ZVKD-1.
Kolektiva organizacija lahko obremeni sklad za male glasbene pravice z zneskom, ki ni namenjen avtorskim honorarjem članov in pokrivanju stroškov njenega poslovanja le z izrecnim soglasjem avtorja.
upravni spor - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Tožnik si s tožbo, s katero izpodbija odločitev upravnega organa z dne 17. 5. 2010, s katerim je ta zavrgel njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, svojega pravnega položaja, tudi ob morebitni ugoditvi tožbe, v ničemer ne bi izboljšal. Tožena stranka je namreč dne 16. 6. 2010 ugodila predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje.
popoln odvzem poslovne sposobnosti - skrbništvo - soglasje skrbnika z vloženo tožbo - umik tožbe
Sodišče je dne 17. 9. 2012 prejelo obvestilo skrbnice tožnice, da z vloženo tožbo ne soglaša, in meni, da nadaljnje obravnavanje tožbe ni potrebno. Sodišče je navedeno izjavo skrbnice štelo kot umik vložene tožbe in je postopek ustavilo.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - obnovitveni razlog
Tožnikove navedbe v predlogu za obnovo postopka, da so nelegalne tudi gradnje sosedov in da glede njih še niso bili uvedeni inšpekcijski postopki, ne predstavljajo nobenega izmed obnovitvenih razlogov po 260. členu ZUP.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja na javni poti
Tožeča stranka je sporne gradnje izvedla brez ustreznega gradbenega dovoljenja, zato je gradbeni inšpektor pravilno uporabil določbo 152. člena ZGO-1 in ji izrekel inšpekcijski ukrep.
zemljiški kataster - uskladitev podatkov zemljiškega katastra - ugotavljanje dejanskega stanja
Upravni organ v zvezi z uskladitvijo podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb po 9. členu ZEN ni dolžan izvajati ugotovitvenega postopka, to je ugotavljati dejanskega stanja z ugotavljanjem resničnega stanja v naravi. Ta določba je namenjena uskladitvi podatkov oziroma preveritvi obstoja napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatka med različnimi mediji, formati in oblikami evidentiranja.
upravni postopek - pritožba v upravnem postopku - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo se je iztekel dne 23. 7. 2009, upravni organ pa je pritožbo, poslano z navadno pošto, prejel dne 28. 7. 2009, zato je bila vložena prepozno.
javni uslužbenec - razveljavitev sklepa o imenovanju v naziv - neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta - znanje višje ravni italijanskega jezika
Tako v javnem natečaju kot v sistemizaciji delovnih mest je bil za zasedbo predmetnega delovnega mesta določen tudi pogoj znanja višje ravni italijanskega jezika. Po presoji sodišča pa tožnica izpolnjenosti naknadnega pogoja ob prijavi ni izkazala.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2012-2013 člen 23.
kmetijska okoljska plačila - zahtevek KOP - izplačilo ukrepa KOP - ekološko kmetovanje
Tožnikov zahtevek za izplačilo ukrepa KOP – sonaravna reja domačih živali, ki ga je uveljavljal z zbirno vlogo za leto 2008, je bil zavrnjen, ker je bilo med postopkom pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da kmetijsko gospodarstvo, pri katerem je kupljena krma za živino, ni vključeno v ekološko kmetovanje ali integrirano pridelavo.
Med strankama ni sporno, da je zgrajen prizidek v neskladju z gabariti, dovoljenimi v potrdilu o priglasitvi del z dne 21. 6. 1982, in da tožnik ni zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja, zato je bil ukrep odstranitve prizidka izrečen skladno z določbo drugega odstavka 153. člena ZGO-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pogoji za odmero nadomestila
V postopku je bilo izkazano, da so obravnavana nezazidana stavbna zemljišča komunalno opremljena, kar je razvidno iz potrdil upravljalcev komunalnih objektov in naprav. Tako so izpolnjeni vsi pogoji za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča iz četrtega odstavka 218.b člena ZGO-1.