Tožnik ne more naknadno uveljavljati drugačne pravne podlage glede višine oz. izračuna zneska, ki mu je bil pravnomočno vrnjen v 1. točki izreka odločbe z dne 3. 1. 2008, ki je v tej točki že pravnomočna.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
ZDDPO-2 člen 4, 8, 12, 14. SRS standard 11, 11.11, 18, 18.10, 18.11, 18.12.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčna osnova - prihodki - neutemeljeno izkazana obveznost - nakup poslovnega deleža - pripoznava dolga
Ker je imel tožnik v poslovnih knjigah na dan 31. 12. 2007 neutemeljeno izkazano stanje obveznosti v znesku 80.651,48 EUR (saj je bila obveznost že izpolnjena), so prihodki v davčnem obračunu za leto 2007 za ta znesek prenizko izkazani. Tožnik je namreč s podpisom pogodbe, sklenjene v notarskem zapisu, potrdil, da je kupec kupnino za poslovni delež prodajalcu že plačal. Glede na navedeno po presoji sodišča po tem obveznost iz tega naslova ni (več) obstajala in je bila v poslovnih knjigah tožnika izkazana napačno. Davčni organ je zato pravilno ugotovil, da ta dolg ne obstaja, in je na podlagi SRS 11.11 moral pripoznani dolg odpraviti v povezavi s SRS 18.
razlastitev - uvedba razlastitvenega postopka - javna cesta - razlastitveni upravičenec - javna korist
Sodišče ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru Republika Slovenija ne bi mogla biti razlastitvena upravičenka in predlagati razlastitvenega postopka, kljub temu, da je bila prostorska ureditev, kateri je namenjena razlastitev, načrtovana z občinskim odločkom, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem. Prostorska ureditev, ki jo ureja navedeni odlok, je namreč skupnega pomena za državno in lokalno skupnost ter po vsebini ustreza prostorskemu aktu iz 16. člena ZUreP-1. Poleg tega pa so državne ceste po ZCes-1 v lasti Republike Slovenije, po izvedenem razlastitvenem postopku pa na takih nepremičninah lastninsko pravico pridobi razlastitveni upravičenec, za katerega se tudi določijo roki, v katerih mora pričeti z gradnjo. Razlastitvenega upravičenca bremeni plačilo odškodnine za razlaščeno nepremičnino, iz predloženega spisa pa je razvidno, da je odškodnino za razlaščena zemljišča tožniku ponudila Republika Slovenija. Iz spisa tudi izhaja, da bo investicijo delno financirala Republika Slovenija.
Sodišče se strinja z razlago v tem postopku sporne pravne podlage 20. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Odlok o PUP) glede potrebnih odmikov od sosednjega objekta kot tudi od sosednje parcelne meje. Predmetna gradnja mora izpolnjevati vse pogoje (odmiki in zdravstvene tehnične zahteve) iz 20. člena Odloka o PUP, ker pa je mansarda od parcelne meje odmaknjena le 1,59 m (namesto vsaj 4 m), gradbenega dovoljenja brez soglasja lastnika sosednje mejne parcele ni mogoče izdati.
naravovarstveno soglasje - pogoji za izdajo naravovarstvenega soglasja - presoja sprejemljivosti posega v naravo - varstveni režim - mnenje Zavoda RS za varstvo narave
Nameravani poseg je v nasprotju z varstvenim režimom določenim v Uredbi o posebnih varstvenih ukrepih (območjih Nature 2000) in Operativnim programom upravljanja območij Natura 2000, z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah in Nacionalnim programom varstva okolja ter relevantnimi strokovnimi študijami in programi ter zato nesprejemljiv. Na podlagi te ugotovitve je upravni organ utemeljeno zavrnil izdajo naravovarstvenega soglasja.
tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožbo v upravnem sporu je treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek. Če je tožba vložena prepozno, jo mora sodišče s sklepom zavreči.
upravni spor - pravni interes za tožbo - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje tožbe
Tožena stranka je ugodila tožnikovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, zato je tožnik zoper odločbo z dne 15. 1. 2010 lahko vložil pravno sredstvo, kar pomeni, da izpodbijani sklep z dne 10. 3. 2010 o zavrženju pritožbe nanj ne učinkuje več. Tožnik zato ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost
Tožena stranka je v ponovljenem postopku sledila napotilu sodišča in ugotovila, da je predmetno zemljišče, ki spada v urejevalno enoto Kromberk, opremljeno z vodovodnim, električnim, kanalizacijskem in cestnim omrežjem. Neutemeljena je zato tožbena trditev, da niso bili upoštevani kriteriji iz 61. člena ZSZ/84.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - dvojček - odstranitev enote dvojčka - solastnina vmesne nosilne stene - poseg v skupni del stavbe
V obravnavanem primeru si vmesni nosilni zid delita oba dela dvojčka. Zato bi morala tožnika za odstranitev dela dvojčka, s katerim se posega v skupni del stavbe, pridobiti soglasje lastnikov sosednje enote dvojčka, s katerimi imata v solasti vmesno nosilno steno.
ZV-1 člen 124, 124/1, 124/5. Uredba o vodnih povračilih člen 5, 5/1, 5/2, 5/3, 6, 8, 9.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine vodnega povračila - zakonitost Uredbe o vodnih povračilih - tehnične zmožnosti za izkoriščanje potencialne energije
Sodišče je že v več zadevah, ki jih je obravnavalo v zvezi z odmero vodnih povračil, presodilo, da uporabljene določbe Uredbe o vodnih povračilih ne uvajajo nekih novih ali drugačnih kriterijev za izračun vodnega povračila, ki ne bi imeli podlage v prvem in petem odstavku 124. člena ZV-1.
Tožnica je zmanjšane proizvodnje električne energije (133.191,642 MWh namesto 145.287,00 MWh) uveljavljala izključno iz razloga svojih tehničnih zmožnosti, ki pa pri odmeri vodnega povračila niso upoštevne. Ker toženka v skladu s prvim odstavkom 139. člena ZUP dokazov o dejstvih, ki niso pomembna za izdajo odločbe, ni dolžna izvajati, drugih razlogov za zmanjšanje izkoriščanja potencialne energije pa tožnica ni zatrjevala, ne drži trditev, da toženka v postopku ni ugotovila resničnega dejanskega stanja.
ZGO-1 člen 152. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, člen 8, 18, 18/3, 18/4.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - gradnja počitniškega objekta in nadstrešnice - enostavni objekt
Ena od zahtev, da se objekt, ki je bil zgrajen brez odločbe o dovolitvi priglašenih del oz. začetek njegove gradnje ni bil priglašen, šteje za enostavni objekt je, da ima enake ali manjše dimenzije, kot jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča Mestne občine Ljubljana člen 14.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila nadomestila - kriteriji za oprostitev
NUSZ je po svoji naravi denarna terjatev, zato pogoja „ogroženosti življenjskega obstoja zavezanca in njegovih družinskih članov“ ni mogoče razumeti drugače, kot da gre za socialno ogroženost. Način ugotavljanja socialne ogroženosti zaradi slabega materialnega stanja je v času izdaje izpodbijane odločbe urejal ZSV, zato je toženka ravnala pravilno, ko se je pri ugotavljanju izpolnjevanja navedenega kriterija za oprostitev plačila NUSZ oprla na ureditev iz tega zakona.
koncesija - koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti - javni razpis - razpisni pogoj - oštevilčenje in parafiranje listin - vezanost upravnega organa na pravno mnenje sodišča
Upravni organ, ki je pristojen za odločanje, ima možnost odločiti v nasprotju s pravnim mnenjem in stališči prvostopenjskega sodišča, če ima za to utemeljene razloge, kar mora v obrazložitvi nove odločbe posebej pojasniti.
Glede na naravo postopka podeljevanja koncesije vlog v tem postopku ni mogoče enačiti z vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati kot z nerazumljivo ali nepopolno vlogo po 68. členu ZUP. To pomeni, da dejstvo, da gre tudi pri ponudbi v razpisnem postopku za podelitev koncesije za vlogo, ne izključuje pravice koncesionarja, da v javnem razpisu poleg vsebinskih pogojev, ki jih mora vlagatelj izpolnjevati, določi tudi formalne pogoje za vsebinsko obravnavanje vlog.
gradbeno dovoljenje - gradnja polnilnice mineralne vode - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - obnovitveni razlog - stranski udeleženec - pravni interes
Z izdanim gradbenim dovoljenjem se ni odločalo o črpanju mineralne vode in ni v ničemer poseglo v razmerje iz koncesijske pogodbe in koncesijske odločbe, saj se gradbeno dovoljenje sploh ne nanaša na vrtino RgS-2/88. Neutemeljeno je tudi sklicevanje na pravice, ki gredo tožnici kot nosilki vodne pravice po ZV-1, saj te lahko varuje v postopku za podelitev vodne pravice drugemu uporabniku na istem vodnem viru, kršitev pravice do blagovne znamke ... pa v za to namenjenem sodnem postopku.
ZSZ (1984) člen 61. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 6, 7, 8.
nadomestilo za odmero stavbnih zemljišč - pogoji za odmero nadomestila - namembnost stavbnega zemljišča - dejavnost garažnih hiš
Uvrščanje stavbnih zemljišč z namembnostjo garažnih hiš v skupino C (ali v skupino D), drugič pa v skupino E glede na to, ali navedeno dejavnost opravlja „zasebni ponudnik“ ali javno podjetje oz. koncesionar, je nezakonito.
ZUP člen 164, 164/2. ZUN-ČG člen 11. ZGO-1 člen 152.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - TNP - sanacijski PUP - dokazovanje - listine - ugotovitev v obrazložitvi odločbe kot dokaz
Kot dokaz se lahko uporabi tudi ugotovitev, ki izhaja iz obrazložitve odločbe (listine), ne glede na to, da postane pravnomočen le njen izrek.
Vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačna sanacija objekta ne pomeni vzpostavitev stanja, ki bi bilo skladno s prostorskim aktom oziroma v obravnavanem primeru z Uredbo o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj, ampak vzpostavitev stanja, ki je bilo pred izvršitvijo nedovoljenega posega.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - dograditev objekta - postopek za legalizacijo objekta
Prvostopenjski upravni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil, da je relevantna dejstva, ki so bila podlaga za izrek inšpekcijskega ukrepa, med drugim ugotovil na podlagi zaslišanja tožničinega prokurista, ki je povedal, da je tožnica hišo kupila v letu 2008 in na kletno etažo ob objektu dodala lesen nadstrešek tlorisnih dimenzij cca. 10,00 m x 6,00 m, v oktobru 2009 pa je nadstrešek zaprla, ker naj bi v njem uredila stanovanjske prostore. Navedeno je skladno z vsebino zapisnika o zaslišanju z dne 25. 11. 2009, ki ga je tožničin prokurist podpisal in nanj ni imel pripomb, zato sodišče ne dvomi v pravilnost ugotovljenih dejstev.
Gradnja novega objekta se lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja (prvi odstavek 3. člena ZGO-1), zato na odločitev o izreku inšpekcijskega ukrepa ne morejo vplivati aktivnosti v zvezi z legalizacijo objekta, niti postopek sprejemanja prostorskega akta, ki naj bi to legalizacijo omogočil.