Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 člen 59, 59/2. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004 - 2006. Uredba o plačilih za ukrepe Programa razvoja podeželja 2004 2006 za leto 2004 člen 17.
Tožnik je predčasno prekinil izvajanje prevzete obveznosti s tem, ko mu je bil zahtevek za ukrep IPS, uveljavljan z vlogo za neposredna plačila za leto 2006, z odločbo z dne 18. 12. 2009 (pravnomočno) zavrnjen, ker uveljavljane površine niso bile vključene v program intergrirane pridelave sadja v skladu s Pravilnikom IPS (saj je bil tožniku certifikat za integrirano pridelavo sadja za leto 2009 razveljavljen). Neizvajanje kmetijsko okoljskih ukrepov, za katere upravičenec pridobi plačila, skladno s predpisanimi pogoji, pa je sankcionirano z obveznostjo vračila izplačanih sredstev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - nujna brezplačna pravna pomoč - postopek o prekršku
Organ za BPP je ugotovil, da tožnik ni zaprosil za dodelitev BPP v zvezi s postopkom, za katerega se po določbah ZBPP lahko dodeli. Glede na podatke v upravnem spisu je bil organ za BPP dolžan tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči obravnavati v smislu 36. člena ZBPP tako, da zaradi odločanja tožnik ne bi izgubil pravice vložiti pritožbo in bi mu bila, če bi ugotovil, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, le-ta dodeljena pravočasno. Ker je vložitev pritožbe vezana na zakonski rok, pravočasnost pomeni odločanje do izteka pritožbenega roka.
ukrep inšpektorja za notranje zadeve - storitev zasebnega varovanja - licenca za varovanje - bistvena kršitev pravil postopka
Tožniku je bil 1. 3. 2011 v skladu z 29. členom ZIN poslan dopis, naj v roku 5 dni poda pisno pojasnilo in izjavo, katero vrsto del je opravljal za pravno osebo. Tožnik je ta dopis prejel po datumu 2. 3. 2011, ko je bila izdana izpodbijana odločba in tako ni imel možnosti, da bi se izjasnil o ključnih dejstvih, ki jih je ugotovil prvostopenjski organ in sicer, da naj bi opravljal dejavnost zasebnega varovanja. Dejansko stanje, ki je pravno relevantno za odločitev v tej zadevi, tako ni bilo pravilno ugotovljeno.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrnitev prošnje za odlog in obročno odplačilo predujma za stroške izvedenca - zavrženje tožbe
Tožnik s tožbo izpodbija sklep o zavrnitvi njegove prošnje za odlog in obročno odplačilo predujma za stroške izvedeniškega dela, kar pomeni, da ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ker z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ni ustavljen oziroma/ali ni končan in ga glede na navedeno ni možno izpodbijati v upravnem sporu.
ZSV člen 100, 100/3, 100/4. ZZDR člen 124. Uredba o merilih za določanja oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 3, 3-3, 18, 18/1.
V smislu 100. člena ZSV je tožnica zavezanka za plačilo kot oseba, ki jo z upravičenko do storitve (njeno materjo) veže preživninska obveznost (3. točka 3. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev). Po prvem prvem odstavku 124. člena ZZDR je namreč polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
Nesporno med strankam postopka je, da sta bili gradbeni dovoljenji za oba sporna objekta izdani naknadno, to je po izdaji izpodbijane odločbe. Zato sodišče ne more upoštevati tožbenega ugovora, da izrečeni inšpekcijski ukrep nima več pravne podlage, ker so izdana nova gradbena dovoljenja in torej gre za legalno gradnjo, glede na to, da je bila nezakonita gradnja izvedena že v času pred izdajo sporne inšpekcijske odločbe in izpodbijana odločba vsebuje dejansko stanje nezakonite gradnje v času njene izdaje.
V konkretni zadevi je odločitev, da materialna vzajemnost med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško obstaja, ki med strankami tudi ni sporna, pravilna in utemeljena na zakonu. Vendar pa tožena stranka s tem, ko je v izreku navedla, da za pridobitev lastninske pravice na podlagi bodoče sodbe, ki bo izdana v pravdnem postopku, ki teče pri Okrajnem sodišču v Brežicah na podlagi več pravnih temeljev (darilna pogodba, priposestvovanje), ni izpolnila pravnega standarda določnosti in jasnosti izreka iz drugega odstavka 213. člena ZUP.
javni uslužbenec - višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - javni natečaj - izbirni postopek
Po 122. členu Ustave RS je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zahteva po javnem natečaju ima namen zagotoviti izbiro najbolje usposobljenih kandidatov, ki bodo lahko največ prispevali k učinkovitemu in uspešnemu delu organa, vsebuje pa tudi zahtevo po pravnem sredstvu. V obravnavanem primeru je bila imenovana posebna komisija, ki je v izbirnem postopku ugotovila strokovno usposobljenost kandidatov in tiste, ki so izpolnili vnaprej predpisane pogoje, predlagala generalnemu direktorju Policije za zasedbo delovnega mesta „višji kriminalistični inšpektor preiskovalec“. Pri tem gre za specifično situacijo, saj je bilo z javno objavo razpisanih več uradniških delovnih mest, ki po številu niso bila omejena. To pomeni, da bi bilo lahko izbranih tudi več kandidatov, kot jih je bilo, če bi ti v postopku, ki je bil vnaprej dovolj natančno določen, dosegli zadostno število točk. Ker v tem primeru tožnica zadostnega števila točk ni dosegla, kar niti ni sporno, ne more z uspehom izpodbijati izbire drugih (desetih) kandidatov.
denacionalizacija - upravljavec premoženja - davčne obveznosti - davek od dohodka iz kmetijstva - pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - davčni postopek - za odločanje relevantni predpis
Davčne obveznosti, nastale v zvezi z upravljanjem premoženja po odločbi o denacionalizaciji, izpolnjujejo osebe, ki upravljajo premoženje zapustnika; če je teh oseb več, so za izpolnitev solidarno odgovorne. Davčne obveznosti se poplačajo iz premoženja oziroma s prihodki od tega premoženja. Le v primeru, če oseba, ki upravlja premoženje, davčnih obveznosti ne poravna iz premoženja oziroma prihodkov od tega premoženja, lahko davčni organ neplačan davek izterja od upravljavca.
Določba prvega odstavka 418. člena ZDavP-2 se nanaša na vse zadeve, ki so bile ob začetku uporabe tega zakona v teku. Niti po metodi jezikovne razlage namreč ne dopušča zaključka, da se (lahko) nanaša le na procesne določbe, kot smiselno navaja tožnica.
ZDDPO-1 člen 41, 41/2, 42, 47. ZDavP-1 člen 90, 363, 363/1, 363/2. Direktiva Sveta z dne 23. julija 1990 o skupnem sistemu obdavčitve za združitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deležev družb iz različnih držav članic člen 11, 11/1, 11/1-a.
obdavčitev pri združitvah in delitvah - oddelitev - dovoljenje za uveljavljanje davčnih upravičenj - rok za vložitev vloge za izdajo dovoljenja - datum transakcije - vpis v sodni register - prekluzivni rok - določljivost roka - skladnost zakona z evropsko direktivo
Po sodbi Sodišča EU C-603/10, ki je bila izdana po predhodnem vprašanju v obravnavanem primeru, je člen 11(1)(a) Direktive 90/434/EGS treba razlagati tako, da ne nasprotuje nacionalni ureditvi, ki določa pogoj, da mora biti vloga vložena v določenem roku. To sodišče pa je bilo napoteno, da ugotovi, ali so izvedbene določbe glede tega roka, še zlasti določitev njegovega začetka, dovolj natančne, jasne in predvidljive, da se lahko davčni zavezanci seznanijo s svojimi pravicami.
Sodišče sodi, da sta davčna organa v obravnavanem primeru, upoštevaje datum vložitve vloge za izdajo dovoljenja (21. 10. 2005) in datum vpisa oddelitve v sodni register (12. 10. 2005) kot datum transakcije, pravilno in skladno z določbami ZDDPO-1 in ZDavP-1 ter tudi Direktive 90/434/EGS štela, da je tožnik prekluzivni rok, predpisan za vložitev vloge za pridobitev dovoljenja, zamudil. Ob vložitvi vloge za priznanje upravičenj je bila namreč oddelitev v sodni register že vpisana, s tem pa je potekel predpisani rok. Rok „30 dni pred predvidenim datumom transakcije iz 41. člena ZDDPO-1“ je sicer res določen tako, da stranki, ki jo veže, vnaprej ni poznan oziroma je pravočasnost vloge odvisna od pravilnosti njenega predvidevanja. Vendar pa bi se v obravnavani zadevi tožnik na nejasnost relevantnih določb ZDavP-1 lahko z uspehom skliceval le v primeru, če bi vlogo za izdajo dovoljenja v postopku obdavčitve pri združitvah in delitvah vložil pred predvideno transakcijo, to je pred izvedbo vpisa oddelitve v sodni register.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-1, 59, 59/1, 59/1-3.
prosti preudarek - mednarodna zaščita - obrazložitev prostega preudarka - omejitev gibanja prosilcu za azil - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi eurodac
Tožena stranka je ugotovila, da so bili tožnikovi prstni odtisi že posredovani v bazo EURODAC s strani Romunije. To pa je okoliščina, ki jo zahteva tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ, zaradi katere lahko prosilcu omeji gibanje. Tožena stranka je ob ugotovitvi, da je ta okoliščina podana, tudi logično in prepričljivo s svojimi razlogi argumentirano obrazložila, zakaj se je odločila za tak ukrep. Utemeljitev odločitve o omejitvi gibanja je bila utemeljena na ugotovljeni begosumnosti in v tem, da se tožniku prepreči ilegalno prehajanje mej, dokler se ne odloči o pristojnosti glede reševanja njegove prošnje.
ZBPP člen 12, 14. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem člen 14.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - primerno stanovanje - napačno ugotovljeno dejansko stanje
Tožena stranke je v premoženje tožeče stranke neutemeljeno štela vrednost (dela) stanovanjske hiše, v kateri živi s sinom, saj ima v lasti stanovanje, ki ne presega površinskega cenzusa primernega stanovanja.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - ureditev meje na podlagi sodne odločbe - podlaga za vodenje upravnega postopka
Ker je sporna meja na podlagi sodne odločbe urejena, ni več podlage za vodenje upravnega postopka. Prvostopenjski organ je zato pravilno in zakonito postopek v tem delu ustavil. Meja je po navedenem določena, zato ni nobene podlage za nadaljnje vodenje postopka o isti zadevi v upravnem postopku.
ZVO-1 člen 20. Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih člen 2, 2-13, 5, 5/3, 44, 44/3, 44/3-3, 54.
ravnanje z odpadki - okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče odpadkov - pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja - obdelava komunalnih odpadkov - delež biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih
Odlagati je dovoljeno le obdelane odpadke, pri čemer se ločeno zbiranje komunalnih odpadkov, po izrecni določbi Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ne šteje za obdelavo odpadkov. Ustrezne obdelave pa tožeča stranka, kljub dopolnitvi vloge, ni izkazala, saj tudi iz predložene ocene izhaja, da je bil delež biološko razgradljivih sestavin v komunalnih odpadkih v letu 2010 med 29% in 38%, namesto dovoljenih 28%.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zagovornik v kazenskem postopku - dodelitev brezplačne pravne pomoči v drugi kazenski zadevi
Neutemeljen je tožbeni očitek, da je tožena stranka uporabila dvojna merila, ker je tožniku v skoraj identični kazenski zadevi odobrila brezplačno pravno pomoč. Že dejstvo, da mu je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena v zadevi hujšega kaznivega dejanja, za katerega je bilo pristojno okrožno in ne okrajno sodišče kot v konkretnem primeru, kaže na to, da pravno pomembne okoliščine niso bile enake.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor med drugim odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani.
dovoljenje za začasno prebivanje - pravica do združitve, ohranitve in ponovne pridobitve celovitosti družine - ožji družinski član - polnoletni neporočeni otrok - preživninska dolžnost staršev
Tožena stranka je pravilno zaključila, da tožničinega sina ni šteti kot ožjega družinskega člana v smislu tretjega odstavka 36. člena ZTuj-1. Po določbi prvega odstavka 216. člena Družinskega zakonika federacije Bosne in Hercegovine je namreč pogoj za podaljšanje preživninske obveznosti staršev po polnoletnosti otroka, njegovo redno opravljanje šolskih dolžnosti, pri čemer zgolj vpis na izobraževalno ustanovo v Republiki Sloveniji, ne da bi tujec le to redno obiskoval in redno opravljal šolske obveznosti, ne pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji redno šola.
Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov člen 23, 23/1,23/3. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov člen 9.
študent - podaljšanje bivanje v študentskem domu - maksimalno trajanje subvencioniranega bivanja v študentskem domu
Skladno z določbami 23. člena Pravilnika o subvencioniranju bivanja študentov je imela tožnica pravico do dvoletnega subvencioniranega bivanja v študentskem domu ter še 12 mesecev po koncu zadnjega semestra ter še 12 mesecev po koncu zadnjega semestra, ki pa v konkretnem primeru pomeni bivanje v študijskem letu 2007/2008. V študijskem letu 2010/2011 pa bi ji pripadalo še eno leto subvencioniranega bivanja le v okviru izjemnega podaljšanja le tega, če bi izkazala težak zdravstveni ali socialni položaj.
Tožnica se ni uvrstila v izbirni postopek za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta inšpektor, ker ni pridobila 5 let ustreznih delovnih izkušenj po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi.
ZUP člen 165, 165/1, 260, 260-9, 263, 263-5, 267, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - stranski udeleženec - odločba Ustavnega sodišča - pravočasnost predloga za obnovo postopka - subjektivni rok
Ustavno sodišče je v svoji odločbi začetek teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka vezalo na dan, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana, zato je neutemeljen ugovor tožnikov, da bi morala tožena stranka upoštevati dan vročitve odločbe oziroma dan, ko sta bila tožnika podrobneje seznanjena z njeno vsebino.