brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - ustavna pritožba
Ob vsebinski presoji izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je ta zakonit in pravilen. Z vidika pravice do izjave stranke, ki spada v okvir 22. člena Ustave, ki jo tožnik uveljavlja v tožbi, je z vidika ustavno-pravnih standardov pomembno, da mora stranka imeti možnost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne stranke oziroma da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za odločitev o njegovi pravici, da predlaga dokaze in da se izjavi o rezultatih dokazovanja pod pogoji, ki je ne postavljajo v neenakopraven položaj nasproti drugi stranki. Iz tožnikovih navedb ne izhaja, da bi bilo upoštevanje teh standardov sporno, pravica do sodelovanja stranke na obravnavi pa ni absolutna in ni nujni sestavni del pravice do izjave iz 22. člena Ustave mimo navedenih standardov, še posebej če je stranko na naroku zastopal pooblaščenec, kot je bilo v konkretni zadevi.
začasna premestitev zapornika - premestitveni razlog - odločanje po prostem preudarku
O premestitvi zapornika v drug zavod za prestajanje kazni zapora odloča direktor zavoda oz. generalni direktor uprave po prostem preudarku, pri čemer pa mora biti podan vsaj eden od premestitvenih razlogov, določenih v zakonu.
dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacij javnega značaja - poslovna skrivnost - razkritje revizijskega poročila
Zahtevano revizijsko poročilo ne predstavlja poslovne skrivnosti, saj nista podana ne subjektivni ne objektivni kriterij, ki ju predpisuje 39. člen ZGD-1, na osnovi katerega je mogoče podatke označiti kot poslovno skrivnost.
upravni spor - kršitev ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - subsidiarno sodno varstvo
Tožnik s tožbo v upravnem sporu opozarja na kršitve človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešilo sodišče v delovnem sporu. Ker torej ne gre za upravno zadevo, tožnik odločitve, ki jo je sprejelo delovno sodišče, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Izpodbija jo lahko le s pravnimi sredstvi, vloženimi pred delovnim sodiščem, ter po izčrpanju vseh rednih pravnih sredstev in v primeru kršitve ustavnih pravic, z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem RS.
brezplačna pravna pomoč - upravni postopek - za odločanje pristojna oseba
V upravni zadevi, za katero je pristojen individualno voden organ, izda odločbo v upravnem postopku njegov predstojnik. Ta pa lahko, na podlagi drugega odstavka 28. člena ZUP, pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje v upravnih zadevah iz določene vrste zadev.
koncesija - izbira koncesionarja - kriteriji za izbiro koncesionarja - prikaz točkovanja - obrazložitev odločbe
Četudi prikaz točkovanja vlog ni bil pregledno prikazan v obrazložitvi izpodbijane odločbe, upravni organ zgolj zaradi tega ni storil absolutno bistvene kršitve določb postopka. Na podlagi dokumentacije v spisih zadeve in odgovora tožene stranke na tožbo je namreč mogoče kvalitetno preizkusiti zakonitost izpodbijane odločitve.
ZUS-1 člen 40, 40/3. ZMZ člen 51, 51/1, 51/1-3, 59, 59/1, 59/1-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za azil - prosti preudarek - obrazložitev prostega preudarka - dublinski postopek - prstni odtisi v bazi EURODAC - sprejem pristojnosti tujih migracijskih organov za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito
Tožena stranka je od italijanskih migracijskih organov prejela pozitiven odgovor, da so v skladu s prvim odstavkom (E) točko 16. člena Uredbe Sveta (ES) št. 343/2003 pristojni za obravnavo tožnikove prošnje in da bodo po naknadno dogovorjenem datumu tožnika sprejeli v postopek. To pa je okoliščina, ki jo zahteva tretja alineja prvega odstavka 59. člena ZMZ, zaradi katere lahko tožena stranka prosilcu gibanje omeji.
Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča v Spodnji Hajdini za kulturni spomenik državnega pomena člen 50a, 50a/5.
kulturnovarstveno soglasje - poseg v kulturni spomenik - varstveni režim - potek roka za izdajo kulturnovarstvenega soglasja
Zavrnitev izdaje kulturnovarstvenega soglasja, četudi je zavrnitev izdana po prekoračitvi zakonskega roka, izpodbije zakonsko domnevo, da je bilo soglasje dano zaradi molka organa.
upravni spor - tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - sklep o razširitvi davčnega inšpekcijskega nadzora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sklepa o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma sklepa, s katerim je prvostopenjski organ postopek davčnega inšpekcijskega nadzora razširil, ni mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. To pomeni, da tudi za tožbo zaradi molka organa druge stopnje o pritožbi zoper takšna sklepa ni zakonske podlage.
ZNB člen 22a, 22b, 22č. ZUP člen 9, 146, 146/3, 146/4.
obvezno cepljenje otrok - opustitev cepljenja - mnenje Komisije za cepljenje - načelo zaslišanja stranke
Iz izpodbijane odločbe in podatkov v upravnih spisih izhaja, da so bili starši otroka seznanjeni s strokovnim mnenjem, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, šele s prejemom te odločbe in jim ni bila dana možnost, da bi se izrekli o svojih pomislekih in dvomih, ki glede na predhodno genetsko pogojeno zdravstveno stanje roditeljev, puščajo dvom o utemeljenosti cepljenja.
denacionalizacija - zavezanec za vrnitev nepremičnin - stečaj zavezanca - izločitev nepremičnin iz stečajne mase
Glede spornih nepremičnin, ki so predmet vračanja, sta bili pravočasno izdani začasni odredbi po 68. členu ZDen. S tema upravnima aktoma je bilo tožeči stranki prepovedano razpolaganje in lastninsko preoblikovanje podjetja z nepremičninami, navedenimi v začasnih odredbah. Zato se te nepremičnine vrnjeno denacionalizacijskim upravičencem.
nalezljive bolezni - obvezno cepljenje - opustitev cepljenja - upravni spor - dokazno breme - predložitev upravnih spisov
Tožena stranka niti na ponovni poziv sodišča ni odgovorila na tožbo in ne poslala upravnih spisov. V zadevi je sporna tako zakonitost vodenja postopka kot tudi ugotavljanje dejanskega stanja in posledično uporaba materialnega prava (določb ZNB). Ker ni upravnih spisov, sodišče ni moglo presoditi, ali je izpodbijani akt zakonit in izdan v zakonitem postopku, kot je to dolžno storiti na podlagi vložene tožbe. In ker je breme dokazovanja v tem obsegu na strani tožene stranke, ta pa zakonitosti vodenja postopka in izpodbijane odločbe na način, ki ga zahteva zakon, ni izkazala, je moralo sodišče slediti tožbi, izpodbijano odločbo odpraviti in zadevo vrniti toženi stranki v ponovni postopek.
Načeloma morajo davčni organi pri davčnih zavezancih opraviti potreben nadzor, da bi odkrili nepravilnosti in utaje DDV. Stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi X Ips 224/2011 z dne 13. 9. 2012 je, da za zavrnitev odbitka vstopnega DDV ne zadostuje zgolj ugotovitev, da v trenutku izdaje računov izdajatelj računa ni imel veljavne identifikacijske številke. V obravnavani zadevi iz dejanskih okoliščin ne izhaja oz. se tožniku ne očita, da bi sodeloval v goljufivih transakcijah, zato je sodišče v skladu z načelom lojalne razlage nacionalnih predpisov navedeno določbo ZDDV glede pravice do odbitka vstopnega DDV dolžno razlagati v skladu s stališči SEU.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sodna poravnava
V zadevi, v kateri je bila tožniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, je bila sklenjena sodna poravnava. Dogovorjeni znesek iz poravnave je tožnik tudi dejansko prejel, zato so izpolnjeni vsi pogoji za uporabo določbe 48. člena ZBPP in vračilo prejetih sredstev iz naslova dodeljene brezplačne pravne pomoči.
sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom - izrek odločbe - obrazložitev odločbe
Sprememba ali odprava odločbe, zoper katero teče upravni spor, je dopustna le pod pogoji, ki jih določa 273. člen ZUP, med drugim tudi, da organ, zoper katerega odločbo je pravočasno sprožen upravni spor, ugodi vsem tožbenim zahtevkom. Tožena stranka pa z izpodbijano odločbo ni ugodila zahtevku tožeče stranke, ampak ga je ponovno zavrnila. Odločitve tudi ni spremenila, kot to (nepravilno) sledi iz izreka izpodbijane odločbe: tudi po izpodbijani odločbi se namreč prijavljeni kulturni projekt tožeče stranke ne sprejme v sofinanciranje. Čeprav v izreku, se (z izpodbijano odločbo) dejansko spreminjajo oziroma dopolnjujejo le razlogi in s tem obrazložitev (prvotne) odločbe. To pa pomeni, da ni bistveno napačen in v nasprotju z določbami 213. člena ZUP le izrek izpodbijane odločbe, temveč da za takšno odločbo v določbah 273. člena ZUP sploh ni podlage.
ZDDPO člen 10, 10/3, 11, 18, 18/1. ZDoh člen 15, 15-4, 16, 16/1, 16/1-5, 19, 19-13. ZUP člen 251, 251/3. SRS standard 2.3, 15. ZDavP člen 117. ZDoh-2 člen 19.
davek od dobička pravnih oseb - davčno priznani odhodki - transferne cene - metoda določanja transfernih cen - stroški intelektualnih storitev - neopredmetena dolgoročna sredstva - stroški posebnih akcij in obdaritev gostov - ponovni postopek - vezanost organa prve stopnje na navodila organa druge stopnje - dohodnina - davek od osebnih prejemkov - nadurno delo - osebni prejemki nerezidentov
Skladno z načelom zakonitosti se pri odmeri javno-finančnih dajatev uporabi zakon, ki je veljal v obdobju, na katerega se nanaša davčna obveznost, razen če novi zakon glede teh obveznosti določa drugače. To stališče v konkretnem primeru narekuje uporabo določbe prvega odstavka 18. člena ZDDPO, ki je jezikovno jasna, kasnejša zakonodaja pa je ne dopolnjuje, temveč v bistvenem spreminja.
Iz prvega odstavka 18. člena ZDDPO sledi, da so upoštevne povprečne tržne cene. Sama metoda ugotavljanja transfernih tržnih primerljivih cen pa z zakonom ni določena. Sprejemljiv je vsak način, ki pripelje do logičnega in razumnega rezultata v smislu, da se cena čim bolj približa tisti, ki bi veljala med nepovezanimi osebami, in s tem uresničitvi t.i. neodvisnega tržnega načela.
V ponovnem postopku je organ prve stopnje vezan na pripombe in navodila organa druge stopnje le tako dolgo, dokler ostaja dejansko stanje nespremenjeno: takšno, kakršno je bilo ugotovljeno v prejšnjem postopku na prvi stopnji. Če na podlagi novih dejstev in novih dokazov, ki jih lahko uveljavlja tudi stranka, v ponovnem postopku ugotovi drugačno stanje stvari, je organ prve stopnje - skladno s temeljnim načelom materialne resnice – dolžan upoštevati novo dejansko stanje in na podlagi takega dejanskega stanja odločiti v zadevi skladno z ustreznimi materialnimi predpisi.
Za vključitev stroškov intelektualnih storitev med neopredmetena dolgoročna sredstva zadošča pričakovanje večletnih koristnih učinkov in se njihova trajnost ne zahteva. Zahtevana tudi ni možnost (neposredne) vnovčitve na trgu, saj je v SRS 2.3 kot alternativa trženju določen tudi namen uporabe proizvoda ali postopka v podjetju, taka uporaba študije pa je tožeči stranki zagotovljena.
Čeprav je tožeča stranka delavcem prejemke izplačala kot nagrado za posebne rezultate na podlagi internega pravilnika, je davčni organ izplačilo utemeljeno obravnaval skladno z njegovo vsebino kot (odrejeno) nadurno delo (ki ga sicer delavci, kot je v postopku navedla sama tožeča stranka, v tej formalni obliki zaradi zakonskih omejitev ne bi mogli oziroma smeli opravljati) in torej kot izplačilo plače, ki je podvrženo obdavčenju po določbah ZDIP.
Po določbi 13. točke 19. člena ZDoh se davek od osebnih prejemkov ne plačuje od prejemkov fizičnih oseb, ki niso rezidenti Republike Slovenije, če je tako določeno z mednarodno pogodbo, ki jo je ratificirala Republika Slovenija. Dokazno breme davčnega rezidentstva je na strani izplačevalca. Potni listi in podatki o stalnem prebivališču rezidentstvo verjetno izkazujejo, kar pa za uveljavljanje ugodnosti iz konvencij ne zadošča. Pogojevanje ugodnosti s predložitvijo potrdila o rezidentstvu prejemnika dohodka, izdanega s strani tujega davčnega organa, je zato utemeljeno. Stališče, da se 117. člen ZDavP in na njegovi podlagi izdana odredba uporabljata tudi za nerezidente, ni utemeljeno.
Neutemeljeno je tudi stališče tožeče stranke, da kupončkov in voucherjev, v obliki katerih je svojim gostom nudila brezplačno hrano in pijačo oziroma jim krila stroške hotelskih storitev, ni mogoče obravnavati kot njihovih osebnih prejemkov po 4. alinei 15. člena ZDoh. Čeprav tožeča stranka gostom ugodnosti nudi z namenom pospeševanja prodaje, te za goste predstavljajo druge prejemke. Ugodnosti, ki jih potencialnim kupcem ali kupcem blaga pod enakimi pogoji nudijo v dejavnosti trgovine (te se v praksi in po pojasnilih DURS niso nikoli obdavčevale z dohodnino), so z obravnavanimi ugodnostmi neprimerljive. Sodišče pa ni pristojno presojati ustreznosti zakonske ureditve. Njeno neustreznost je očitno prepoznal zakonodajalec in davčno obravnavo ugodnosti v igralnicah spremenil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Skladno z 12. členom ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke, dohodke in prejemke družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Skupna vrednost nepremičnin, ki so izključno v lasti tožnice, znaša 16.193,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da premoženje tožnice presega minimalno višino, opredeljeno v petem odstavku 152. člena ZUJF, kar izključuje pravico tožnice do redne BPP.
Prvostopenjski organ je z obvestilom, ki ga je izdal na podlagi 9. člena ZEN, odločil o pravici oziroma pravni koristi tožnika kot solastnika parcel *23, saj je z obvestilom seznanil lastnike obravnavanih nepremičnin, da je v zemljiškem katastru zadnje vpisane podatke spremenil tako, kot je razvidno iz grafičnega prikaza v obvestilu. S spreminjanjem podatkov pa je prišlo do povečanja površine parcele *18/2 in posledično do zmanjšanja obsega parcele *23. Obvestilo je zato treba šteti kot upravni akt, izdan v upravni zadevi, zoper katerega je pritožba dopustna oziroma dovoljena.
ureditev meje - evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik o mejni obravnavi
Tožnika sta se z vsebino zapisnika, ki je bil strankam prebran, strinjala in nanj nista imela pripomb. Iz navedenega razloga ter zato, ker v tožbi ne zatrjujeta, niti ne dokazujeta, da je bil zapisnik nepravilen, sodišče ni moglo upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na nepravilnosti označitve mej.