ZUP člen 165. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 16. ZMZ-1 člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 37. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 4.
mednarodna zaščita - pravica do izjave - splošno znano dejstvo - neskladje izjav prosilcev
Tožena stranka zmotno meni, da je dolžnosti, da prosilca seznani z določeno okoliščino, razrešena zato, ker gre za splošno znano dejstvo. To, da je neko dejstvo splošno znano, namreč pomeni le, da ga ni treba posebej dokazovati (drugi odstavek 165. člena ZUP). Pravica do izjave pa je stranki kršena, če se ni imela možnosti izjaviti o vseh pravno odločilnih dejstvih.
revizija zoper sklep Vrhovnega sodišča RS - odločitev o pritožbi
V ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni določeno, da bi bilo dopustno vložiti revizijo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2.. ZDen člen 10, 10/2.. ZUP člen 260, 260-1, 260-4, 263.
dovoljenost revizije - pravica do odškodnine od tuje države - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrednostni spor - dovolitev obnove postopka - pomembno pravno vprašanje glede na vsebino obravnavane zadeve - predhodno vprašanje - denacionalizacija
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dovolitvi obnove pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Vrhovno sodišče je že presodilo, da pri odločanju o pravici do denacionalizacije ob uporabi drugega odstavka 10. člena ZDen slovenski organ rešuje predhodno vprašanje pravice do odškodnine od tuje države v posameznem konkretnem primeru. Gre sicer za posebno predhodno vprašanje v okviru odločanja v postopku denacionalizacije, vendar ne za predhodno vprašanje v smislu 147. člena ZUP, saj gre za vprašanje, ki ga organ ugotavlja sam po uradni dolžnosti in torej ne gre za vprašanje, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa (kot npr. ugotovitvena odločba o državljanstvu - 63. člen ZDen).
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revident vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, ni navedel. Z navedbami, da se je postopek pridobitve diplome po starem programu zanj končal in da mora zdaj študirati še dve leti ter plačati 4.800,00 EUR šolnine, pa ni izkazal niti zelo hudih poledic izpodbijane odločitve.
dopuščena revizija - nadomestilo za čas odsotnosti z dela - razlaga kolektivne pogodbe - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je za stranke kolektivne pogodbe obvezujoča razlaga kolektivne pogodbe, ki ni objavljena v Uradnem listu RS, ampak le v glasilih sindikata in združenja delodajalcev,
- ali se spremstvo prvošolca v šolo na prvi šolski dan šteje za "drug, neodložljiv dogodek" v smislu 38. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije,
- ali bi moralo sodišče ne glede na veljavnost in obstoj razlage kolektivne pogodbe odločiti o zakonitosti ravnanja tožene stranke, ko je tožniku odrekla pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače v skladu s kolektivno pogodbo zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan.
oglaševanje tobačnih izdelkov - dovoljenost revizije - že rešeno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča - pravni interes za revizijo
Revidentka ne navaja novih argumentov oziroma razlogov, ki bi terjali ponovno presojo oziroma spremembo ustaljene sodne prakse glede že rešenega vprašanja, ki ga izpostavlja. Navaja le razloge, ki jih Vrhovno sodišče ne more sprejeti in jih je tudi že zavrnilo (sklep X Ips 263/2016). Ker torej revizijo vlaga v zvezi z že rešenim vprašanjem, ponovno odločanje o njem pa ni (več) pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, tudi niso podane okoliščine iz 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče moralo isto pravno vprašanje ponovno vsebinsko obravnavati. Res je sicer v izpodbijani sodbi sodišče prve stopnje zapisalo tudi stališče, za katerega ni podlage v ZOUTI in ki od dosedanje ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča (kot tudi sodišča prve stopnje) odstopa, vendar si revidentka, glede na že ustaljeno sodno prakso v zvezi s pravnim stališčem, ki zanjo ni ugodno, svojega pravnega položaja ne bi mogla izboljšala tudi, če bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo. Zato revizija v tem delu tudi iz tega razloga ni dovoljena.
ZUS-1 člen 73, 73/1, 75, 75/1-1, 75/1-3, 75/3, 76. ZPP člen 339, 339/2-14. ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/2, 37a/4. ZZSDT člen 17, 17/1-5, 27, 27/2-2. URS člen 22.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - neporavnane davčne obveznosti - pogoji za podaljšanje dovoljenja - ugotavljanje dejanskega stanja - pravica do izjave
Glede na ključno ugotovitev Zavoda v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da pritožnik nima poravnanih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge (čemur pritožnik tudi v pritožbi ne oporeka), Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki temelji na navedeni zakonski ureditvi, ter o neutemeljenosti tožbenih ugovorov.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - zelo hude posledice niso izkazane - trditveno in dokazno breme
Ker je revidentova navedba že na trditveni podlagi pomanjkljiva, saj razen odstranitve objekta, zelo hudih posledic, ki bi mu zaradi tega nastale, sploh ne navaja, pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
dovoljenost revizije - trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije
Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, ta pa tega bremena ni izpolnil, saj je v reviziji uveljavljal le revizijske razloge, s katerimi je mogoče izpodbijati zakonitost pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje, pogoji za dovoljenost revizije niso izpolnjeni.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00006990
ZUS-1 člen 71, 71/2, 75, 75/1. ZMZ-1 člen 21, 23, 23/1, 26, 27, 28.
mednarodna zaščita - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - upravni akt - sodba sodišča prve stopnje - dokazno breme
Presoja Vrhovnega sodišča v pritožbenem postopku se omejuje na presojo pravilnosti in zakonitosti sodbe sodišča prve stopnje, zato je upravni akt v to presojo vključen le posredno in omejeno glede na opravljeno prvostopenjsko presojo v upravnem sporu. Upoštevaje navedeno, je na podlagi pritožbenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjski sodbi predmet pritožbene presoje samo dejansko stanje, ki ga je v svojem postopku ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pa dejansko stanje, ki ga je ugotovila toženka v postopku izdaje upravnega akta.
Pričakovanje, ki ga izraža pritožba, da bo uradna oseba postavljala točno določena vprašanja, in da bo torej sama iskala opravičljive razloge za razhajanja v njegovi izpovedi, nima podlage v zahtevi, da je prosilec tisti, ki nosi breme skladnosti in verjetnosti svojih izjav. Zato bi moral pritožnik sam prevzeti nadaljnje pojasnjevanje lastnih izjav, ki so izpostavljene kot problematične, oziroma bi ga moral z ustreznimi vprašanji k temu vzpodbuditi na osebnem razgovoru navzoči svetovalec za begunce.
ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4, 64/4, 83, 83/1, 83/4. - člen 36, 36/1, 36/2.
dovoljenost revizije - prenehanje sodniške funkcije - potrditev negativne ocene - vrnitev zadeve v ponovni postopek - revizija tožene stranke - ni pravnega interesa
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Sodnega sveta Republike Slovenije (s katero je ta potrdil oceno sodniške službe, da tožnik ne ustreza sodniški službi in ugotovil, da je tožniku prenehala sodniška funkcija) in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.
Z odpravo odločbe Sodnega sveta je prenehal njen učinek (s tožbo izpodbijana odločba ne obstaja več). Revident, ki je izdal izpodbijani upravni akt, ima tako v obravnavanem primeru (pravni) položaj organa, ki je po zakonu pristojen za odločanje po pravnomočni sodni odločbi. Tej mora slediti in je na sprejeta stališča v tej sodbi vezan. Ta dolžnost ne vzpostavlja pravnega interesa organa za revizijo. Iz tega izhaja, da okoliščina, da se revident tudi v ponovljenem postopku ne strinja s pravnimi stališči sodišča prve stopnje, za priznanje pravnega interesa za revizijo ne zadošča.
Glede na določbe novega ZSSve bodo v ponovljenem postopku izdana odločba Sodnega sveta in v njej sprejeta stališča lahko predmet neposredne presoje pred Vrhovnim sodiščem in ne več pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije.
ZP-1 člen 14, 14/3-2, 59, 59/3, 155, 155/2, 167, 167/2.
bistvene kršitve določb postopka - odgovornost pravne osebe - razbremenitev odgovornosti - dolžnost seznanitve - opredelitev do navedb strank
Pri dokazovanju razbremenilnega razloga po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 velja obrnjeno dokazno breme, ki je na pravni osebi, ki zatrjuje obstoj takšnega razloga. Dvoma tako v konkretnem primeru ni mogoče razlagati v korist storilca. V več odločbah Vrhovnega sodišča je bilo sprejeto stališče, da pravni osebi sicer ni potrebno prepričati sodišča, da je podan zatrjevan ekskulpacijski razlog, vendar pa mora s predloženimi dokazi izkazati določeno stopnjo verjetnosti obstoja tega razloga.
poškodba pri delu - odškodnina - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb postopka
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s šestim odstavkom 286. člena ZPP je podana, ker je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da se je prvostopenjsko sodišče glede tožnikovega soprispevka oprlo na dejstva, ki niso bila pravočasno zatrjevana. Res je sicer, da je toženec s citiranimi navedbami želel dokazovati predvsem to, da sploh ne more biti odgovoren za nastalo škodo, vendar to ne pomeni ovire, da se te navedbe upoštevajo kot del trditvene podlage tožene stranke tudi pri presoji soprispevka tožnika k nastanku škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006766
ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZS člen 101. ZPP člen 32, 32/1.
spor o pristojnosti - spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja - stvarna pristojnost - neupravičena obogatitev
Tožnica v tožbi sicer uporablja nekatere izraze, ki so značilni za delovno razmerje (opravljanje dela, plača), vendar je iz celotnega konteksta tožbe razvidno, da v tej zadevi ne gre niti za spor o obstoju delovnega razmerja niti za spor o pravicah iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Tožnica sicer navaja, da je delo opravljala brez pogodbe o zaposlitvi in da za delo ni dobila nobenega plačila, vendar ne uveljavlja, da bi obstajali elementi delovnega razmerja in tudi ne zahteva ugotovitve obstoja delovnega razmerja. Prav tako tožnica ne zatrjuje, da plačilo za opravljeno delo vtožuje kot pravico iz delovnega razmerja, ki bi dejansko obstajalo med njo in toženo stranko. Kot pravno podlago uveljavlja neupravičeno obogatitev, češ da se je tožena stranka oziroma njen lastnik neupravičeno obogatil na račun njenih neizplačanih plač.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - bistvene kršitve določb postopka - nedoseganje pričakovanih rezultatov dela
Tožena stranka je tožniku očitala nesposobnost in jo je tudi dokazala. Ugotovljeno je bilo, da svojih nalog ni opravljal kvalitetno in v skladu s pričakovanji tožene stranke, kar je po drugi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 utemeljen odpovedni razlog (razlog nesposobnosti).
Tožnikovo ravnanje predstavlja kršitev prepovedi škodljivega ravnanja v skladu s 37. členom ZDR-1, ki določa, da se je delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. S tem, ko je tožnik s smetarskim vozičkom hodil od enega lokala do drugega in redno (ob vseh dnevih nadzora) večino delovnega časa namesto na delovnem mestu preživel v gostinskih lokalih, je škodoval ugledu in interesom toženke, posebej ob upoštevanju, da gre za javno podjetje.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - ničnost sporazuma - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - original listine
Nepravilno je stališče sodišča druge stopnje, da tožnik kršitev določb postopka v zvezi z nepridobitvijo originala sporazuma ni uveljavljal pravočasno in da zato teh kršitev v skladu z 286.b členom ZPP ne more uveljavljati v pritožbi. Tožnik je na okoliščino, da toženka ni predložila originala sporazuma, opozoril takoj, ko je zanjo izvedel.