neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu - veljavnost izpolnitve - dopuščena revizija
Naročnik lahko v okviru okoliščin iz 631. člena OZ veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu do trenutka, ko mu podizvajalec izjavi svojo zahtevo za plačilo.
bistvena kršitev določb postopka - zahteva za sodno varstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - opredelitev do dokazov - izvedensko mnenje - materialna resnica
Dolžnost sodišča, da se v sodbi opredeli do izvedenih dokazov, ki so bistvenega pomena za odločitev, je sestavni del pravice do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in 22. člena Ustave RS. Četudi sodišče dokaz izvede po uradni dolžnosti, ne more in ne sme dejstev, ki so storilcu v korist, v sodbi enostavno spregledati. Sodišče bi moralo v sodbi vsaj pojasniti, zakaj ni sledilo ugotovitvam izvedenca, ki nasprotujejo ugotovljenemu dejanskemu stanju.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - bivališče prič in strank
Tako obdolženec kot tudi večina prič, zlasti pa priča M. P., ki je bil tedaj vodja mariborske poslovne enote oškodovane družbe in ki je vodil celotno poslovanje z obdolžencem, prebivajo na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Tudi nepremičnina, ki je bila predmet sporne leasing pogodbe, se nahaja v Slovenski Bistrici, torej na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta dejstva brez dvoma indicirajo lažjo izvedbo postopka pred mariborskim sodiščem, po oceni Vrhovnega sodišča pa so tudi izražena v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo procesno ekonomičnost, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
Tožničin zahtevek je izpolnitveni. S tem ko toženec tožnici od prestopa v ligo NBA ni ničesar več plačeval, namreč ni izpolnjeval pogodbenih obveznosti. Vendar pa to ne pomeni, da ga zadenejo tudi sankcije, določene v 6. členu pogodbe o zastopanju. Neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti sicer pomeni kršitev pogodbe, vendar pa tožnica vztraja pri izpolnitvi pogodbe in jo bo tako dosegla na prisilen način. Zahtevek za izpolnitev pogodbe torej ni združljiv z zahtevo po realizaciji sankcij zaradi kršitve pogodbe zaradi neizpolnitve.
Revident je že v odgovoru na tožbo navedel, da tožnica ni izpolnjevala vseh obveznosti po po pogodbi o zastopanju, saj bi tožencu morala kriti stroške stanarine, šolnine, prehrane in mu izplačevati mesečno plačo v višini 600 DEM (vsako leto povečano za 100 DEM). V zvezi s tem je predlagal tudi dokaze. Vendar pa je pritožbeno sodišče zmotno presodilo, da navedene trditve ne predstavljajo dejanskih trditev, ki bi bile zadostna podlaga za presojo pobotnega ugovora. To stališče je nepravilno v delu, kolikor se nanaša na mesečno plačo, saj jo je toženec določno opredelil z zneskom že v odgovoru na tožbo. Kasneje v pripravljalni vlogi z dne 16. 6. 2015 v zvezi s tem tudi ni podal nobenih novih trditev, kot nepravilno zaključuje pritožbeno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnost iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranost sodišča - zakonec sodnika pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je toženec zakonec ene od sodnic pristojnega pritožbenega sodišča predstavlja zato utemeljen razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00006851
ZPP člen 44, 44/3, 367, 367/2, 367/5, 370, 370/3. ZZK-1 člen 8, 243. OZ člen 86, 435, 435/1.
dovoljenost direktne revizije - kumulacija zahtevkov - vrednost spornega predmeta - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - lastninska pravica na nepremičnini - nevknjižena nepremičnina - solastnina - dvojna prodaja nepremičnin - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - obstoj zemljiškoknjižnega dovolila - kršitev moralnih načel - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Ob tehtanju položajev prvega kupca, ki svoje lastninske pravice ni vknjižil v zemljiško knjigo, in nedobrovernega drugega kupca ustaljena sodna praksa ščiti položaj prvega kupca. Svoje pravice lahko ustrezno varuje z zahtevkom za ugotovitev ničnosti zavezovalnega pravnega posla in zahtevkom iz izbrisne tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izločitev sodnika - procesna ravnanja strank - zavrnitev predloga
Predlagatelj praviloma začne (sproži) postopke zoper tretje osebe, nato pa, ker z izidom teh postopkov ni zadovoljen, nadaljuje s postopki zoper osebe (tudi sodnike), ki so te postopke vodile. Institut prenosa krajevne pristojnost ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, v konkretnem primeru pa bi bil dosežen prav nasproten namen od tistega, ki ga institut delegacije zasleduje. Prenos pristojnost namreč ne bi bil niti v skladu z načelom smotrnosti, v situaciji, ko nasprotni udeleženec s svojimi dejanji sam ustvarja situacije, v katerih odziv pristojnih organov (tudi sodnikov) dojema kot krivično in nezakonito obravnavanje, pa tudi z obravnavanjem zadeve pred drugim sodiščem ne bi dosegel pričakovanega učinka.
Sodišče bi moralo v sodbi navesti dodatna dejstva, ki bi potrjevala zaključek, da se je obsojenec zavedal neizogibnega nastanka neposredne nevarnosti za življenje kakšne osebe. Sodišče samo je z nadaljnjo ugotovitvijo, da je storilec upal, da nihče ne bo pripeljal nasproti, zanikalo obsojenčevo zavest o neizogibnem nastanku neposredne nevarnosti – konkretne ogrozitve določene osebe, pri čemer niti ni presojalo, ali je bilo obsojenčevo zanašanje na ugoden razplet v konkretnem primeru upravičeno.
Ni dvoma, da je obsojenec v konkretnem primeru s hudimi kršitvami cestnoprometnih predpisov povzročil neposredno nevarnost, ki se je uresničila v prometni nesreči. Vendar pa nobeno izmed nižjih sodišč ni obrazložilo, katera dejstva oziroma okoliščine utemeljujejo zaključek, da je obsojenec hotel povzročiti konkretno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe, oziroma da se je zavedal, da je le še od naključja odvisno, ali bo s svojim ravnanjem ogrozil življenje kakšne osebe.
Sodišču, ki sodbe ni oprlo na navedeni (bistveni) dokaz in tega dokaza ni ocenjevalo niti samega zase niti v povezavi z drugimi dokazi, bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni mogoče očitati.
Preiskovalni sodnik tudi po izrecni zakonski določbi niti ni dolžan prevzeti oprave nujnih preiskovalnih dejanj, zato prisotnost preiskovalne sodnice pri ogledu sama zase še ne more pomeniti nezakonitosti preiskovalnih dejanj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007485
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 372-2. KZ-1 člen 20, 21, 47, 47/2, 287, 287/2. URS člen 28, 56. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 1. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 1.
kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje kršitve tajnosti postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - jasnost zakonskega besedila - razlaga zakonskega besedila - kazenskopravna opredelitev pojma otrok - objava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov v medijih - sostorilstvo - pravna zmota - zmota o kaznivosti dejanja - zavest o protipravnosti - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja - nejasnost izreka - denarna kazen
Po prepričanju Vrhovnega sodišča ni nobenega dvoma, da je treba izraz otrok iz drugega odstavka 287. člena KZ-1 (veljavnega v času storitve dejanja) v povezavi in (pomenski) soodvisnosti z ostalimi zakonskimi znaki tega kaznivega dejanja in njegovim objektom varstva, razumeti kot osebo, ki še ni stara osemnajst let.
Kazenskopravna norma iz drugega odstavka 287. člena KZ-1 je bila dovolj jasna, da je bilo s pomočjo ustaljenih razlagalnih metod mogoče ugotoviti pravi pomen in vsebino zakonskega znaka "otrok".
Dejstva, ugotovljena s pravnomočno sodbo, zlasti upoštevajoč, da je bila obsojenka pred objavo spornih prispevkov seznanjena z izdano začasno odredbo pravdnega sodišča, s katero je to prepovedalo objavljati podatke o mladoletni oškodovanki L. S., onemogočajo, da bi se obramba v tej zadevi lahko uspešno sklicevala na obstoj pravne zmote.
Ravnanja obsojenih novinarke in odgovornega urednika so bila usmerjena k istemu končnemu cilju oziroma isti posledici, to je prikazati prispevka javnosti. Njuna ravnanja so predstavljala medsebojno in neločljivo povezano celoto. Dejanje (prispevek) obsojenke kot avtorice spornih prispevkov je bilo za uresničitev kaznivega dejanja oziroma dosego položaja, da se podatki in informacije o oškodovani L. S. preko objave obeh prispevkov posredujejo v javnost, ne le nujno, pač pa tudi odločilno.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
SPZ člen 10. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22, 25.
hipoteka - neveljavnost vknjižbe hipoteke - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost - dobra vera pridobitelja hipoteke - izbris hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalna nesposobnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj (hipoteke) dobroveren, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpodbito. Dobrovernost se domneva, okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero pridobitelja (hipoteke), pa je treba presojati v vsakem primeru posebej. V konkretnem primeru ugotovljeno dejstvo, da druga toženka ni opravila celostnega ogleda stanja nepremičnin (ob neizkazanosti dvoma druge toženke v pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa), še ne pomeni slabe vere druge toženke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, vsebovano v 1. točki drugega odstavka 11. člena Splošnih pogojev PG-dom-03/12-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00006842
ZPP člen 318, 318/2-3, 318/3. ZVPot člen 1, 1/2, 37c, 38. OZ člen 635, 635/1.
dopuščena revizija - zamudna sodba - sklepčnost tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost tožbe - pogodba o delu - odstop od pogodbe - odgovornost za napake - notifikacija napak - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov - prenehanje pravice - prekluzivni rok - uporaba ZVPot
V obravnavani zadevi je ključno, ali bi bilo treba pri presoji pravočasnosti tožbe uporabiti določbe ZVPot (tretji odstavek 37c. člena v zvezi z 38. členom), ki določajo daljši prekluzivni jamčevalni rok za stvarne napake. To pa je odvisno od presoje, ali sta tožnika potrošnika po drugem odstavku 1. člena ZVPot.
Ker iz tožbe ni razvidno, ali sta tožnika s tožencem podjemno pogodbo glede predelave kombija sklenila za namene izven njune poklicne ali pridobitne dejavnosti, je tožba za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka na tej pravni podlagi zato nesklepčna. Zato sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati zamudne sodbe, ampak bi moralo ravnati v skladu s tretjim odstavkom 318. člena ZPP in tožnikoma s sklepom določiti rok za odpravo nesklepčnosti tožbe.
sklepčnost tožbe - zamudna sodba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - pravica do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov
tožba za izpodbijanje očetovstva - pravni interes za pritožbo
Preizkus v smeri obstoja procesne predpostavke pritožnikovega pravnega interesa za pritožbo se opravi le znotraj kroga oseb, ki sicer imajo procesno (pritožbeno) legitimacijo
Revident glede na njegov položaj v postopku za izpodbijanje očetovstva, v katerem sta za primer otrokovega (tožničinega) izpodbijanja na pasivni strani kot nujna enotna sospornika procesno legitimirana le domnevni oče (drugi toženec) in mati (tretja toženka), ne sodi v krog teh oseb.