izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Tožničino ravnanje, ko izpitnih nalog ni hotela prevzeti najprej od receptorke, potem, ko sta ji jih dve delavki poskušali osebno vročiti, pa tudi ne, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Nerazumna zahteva po "uradnem vročanju" ob tem, da je kot nosilka predmeta morala oceniti izpitne naloge ter da za to obstaja rok, ki je bil navsezadnje po tem, ko je naloge le prevzela, tudi za dva dni zamujen, predstavlja kršitev, ki jo je mogoče opredeliti za hujšo in storjeno naklepno.
Če je morala tožena stranka zato, da bi ji izročila izpitne naloge, ki jih je morala popraviti, angažirati detektiva in vročanje po več neuspešnih poskusih opraviti preko tožničinega odvetnika, to predstavlja motnjo v delovnem procesu. Ravnanje, ki jo je povzročilo, je tožena stranka zaradi tega utemeljeno opredelila kot hujšo kršitev, storjeno naklepoma.
Za obstoj odpovednega razloga zadošča že ugotovitev o odklanjanju prevzema izpitnih nalog, zato na pravilnost odločitve ne vpliva, da se sodišče druge stopnje ni opredelilo do vseh dejstev, ugotovljenih pred sodiščem prve stopnje.
nezakonitost prenehanja delovnega razmerja - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - izpodbojnost sporazuma - neveljavnost - napaka volje - grožnja
Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da grožnja z uvedbo kazenskega postopka ne predstavlja nedopustne grožnje, zaradi česar bi bila tožničina odpoved oziroma sporazum o prenehanju delovnega razmerja neveljavna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - huda malomarnost - možnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti
Kazenskopravne opredelitve malomarnosti (zavestne ali nezavestne) ni mogoče enačiti z navadno oziroma hudo malomarnostjo v civilnem pravu, ki jo uporablja tudi ZDR-1. Pri civilnopravni opredelitvi malomarnosti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica (ali škoda), temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Huda malomarnost pomeni zanemarjanje tiste skrbi, ki se pričakuje od povprečnega človeka oziroma povprečnega delavca na istih ali podobnih delovnih mestih pri delodajalcu.
Vprašanje, ali delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka, terja kritično presojo vseh okoliščin konkretnega primera in interesov obeh pogodbenih strank ob zavedanju, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi najstrožji ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Poleg izredne odpovedi ima namreč delodajalec za sankcioniranje delavca na voljo vsaj še opomin oziroma redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kot tudi disciplinski postopek. Za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato potreben pomemben razlog oziroma takšne okoliščine, ki terjajo takojšnje prenehanje pogodbe.
revizija - nedovoljena revizija - premoženjski socialni spor
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). Dovoljena je tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).
Tožnik je upravičenec iz 394. člena ZPIZ-2. Pri izračunu pokojninske osnove so bili upoštevani valorizacijski količniki, določeni z ZPIZ-2. Zato je dobljeno pokojninsko osnovo treba na podlagi osmega odstavka tega člena preračunati še s faktorjem 0,732. Ker tako izračunana pokojnina tožnika ni dosegla zneska pokojnine, odmerjene od najnižje pokojninske osnove, je treba za odmero upoštevati najnižjo pokojninsko osnovo. Ta je v letu 2014 za pokojnine, odmerjene na podlagi tretjega odstavka 390. člena ZPIZ-2, znašala 558,34 EUR.
ZDSve člen 10. ZVDZ člen 4, 105, 105/4. ZUS-1 člen 36, 36/1-2.
volitve v državni svet - seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo - delna zavrnitev liste kandidatov - pravočasnost pritožbe
Glede štetja rokov in načina vložitve pritožbe se glede na 10. člen ZDSve upošteva določba 4. člena ZVDZ, ki določa, da roki po tem zakonu tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve ter da se vloge, ki so po tem zakonu vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih.
Pritožbo pa je Vrhovno sodišče prejelo 6. 11. 2017 ob 8.00 uri z redno pošto, kar je razvidno iz dohodne štampiljke vložišča Vrhovnega sodišča, ki se nahaja na pritožbi. Glede na navedbe pritožnice in glede na dohodno štampiljko vložišča Vrhovnega sodišča je torej pritožba prepozna, saj ni bila vložena v roku 48 ur.
Na odločitev v zadevi torej ne more vplivati dejstvo, da je pritožnica vložila pritožbo priporočeno po pošti 4. 11. 2017 ob 10.24 uri (kar je razvidno iz poštnega žiga na ovojnici).
ZDSve člen 10, 14, 14/2, 15, 15/2. ZVDZ člen 4, 4/1.
volitve v državni svet - pravočasnost volilnih opravil - tek roka - pravočasnost posredovanja seznama izvoljenih predstavnikov v volilno telo
V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZDSve lokalne skupnosti predložijo seznam izvoljenih predstavnikov v volilno telo pristojni volilni komisiji najkasneje trideset dni pred dnem glasovanja, v skladu z drugim odstavkom 15. člena pa v enakem roku tudi kandidature z osebnimi podatki in pisnimi soglasji kandidatov. Tako seznam kot kandidatura morata biti torej pristojni volilni komisiji predložena, kar pomeni, da mora ta v navedenem roku prejeti gradivo in biti na ta način z njim seznanjena. Ker ZDSve tudi nima posebnih določb o tem, da bi se omenjeni rok lahko podaljšal za dela proste dneve, je v skladu z 10. členom ZDSve na mestu primerna uporaba določb ZVDZ glede teka rokov in načina vlaganja vlog pri pristojnem organu. Navedeni zakon v prvem odstavku 4. člena določa, da roki tečejo ne glede na nedelje, državne praznike in druge dela proste dneve, v drugem odstavku pa, da se vloge, ki so vezane na roke, vlagajo neposredno pri pristojnih organih. Omenjeni določbi veljata za vse volitve, torej tudi za volitve v državni svet.
ZKP člen 192, 201, 201/1-3, 361, 361/1, 371, 371/1-11, 402, 402/3.. URS člen 20, 20/2, 20/1, 22, 23.
pripor - pripor ob izreku sodbe - odprava pripora - ponovna odreditev pripora - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost - ponovitvena nevarnost objektivne in subjektivne okoliščine - nujnost pripora - subsidiarnost - neogibna potrebnost pripora - sorazmernost pripora - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pravica do pritožbe - dovoljenost pritožbe - ni razlogov o odločilnem dejstvu - kršitev pravice do enakega varstva pravic - kršitev ustavne pravice do sodnega varstva
Sodišče druge stopnje je, po presoji subjektivnih in objektivnih okoliščin, ki kažejo na visoko stopnjo nevarnosti ponovitve istega, to je specifičnega kaznivega dejanja, saj je obtoženec sedaj obravnavano kaznivo dejanje storil tudi zaradi premoženjskih nagibov, kaznovan pa je bil do sedaj zaradi kaznivih dejanj zoper premoženje, utemeljeno ocenilo, da je pripor ne glede na preostanek kazni zapora, ki bi jo moral obtoženec še prestati, sorazmeren ukrep, zaradi zagotovitve varnosti ljudi in njihovega premoženja.