Zavarovanec ne izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanj, kadar je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje izrečen protizakonito.
OZ člen 179. URS člen 21, 26. - člen 9. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 13, 41.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravic osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine - bivalne razmere v zaporu - bivalne razmere v priporu - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - enotna odškodnina - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pravično zadoščenje - dopuščena revizija
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastale zaradi posega v osebno dostojanstvo zaradi razmer v priporu/zaporu.
Neugodne posledice, ki neizogibno spremljajo odvzem svobode, je težko ločiti od tistih, ki to mejo presežejo. Meje, ki narekuje zaključek o neustreznih bivanjskih razmerah, ni mogoče presojati zgolj številčno in vsakega odstopa od želene kvadrature ne že izenačiti z neprimernimi razmerami. Te so stvar ocene vsakokratnih razmer in presoje sodišč, kdaj neugodne razmere, ki so sicer lastne vsakršnemu odvzemu svobode, presežejo tisto neizogibno raven.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožba zoper sklep o odreditvi pripora - izločitev sodnika v pritožbenem postopku - izločitveni razlog - sorodstveno razmerje - rok za vložitev zahteve za izločitev sodnika
Od obdolženčeve obrambe v pripornih zadevah, v kateri imata obdolženi in njegov zagovornik na voljo zgolj 24 ur za vložitev pritožbe, ni mogoče zahtevati, da v tako kratkem pritožbenem roku iz previdnosti opravi tudi poizvedbe o sestavi zunajobravnavnega senata, ki bo odločal o pritožbi.
Sodišče druge stopnje ni v nasprotju z vsebino opisanih izvedenčevih navedb le-te povzemalo v razloge sodbe. Očitana procesna kršitev je lahko storjena le v primeru napačnega povzetka oziroma "prepisa" besedila listine, zapisnika o izvedenih dokazih ali prepisov zvočnih posnetkov v razlogih sodbe o odločilnih dejstvih tako, da obstaja medsebojno nasprotje med njihovo dejansko vsebino in zapisi v razlogih, torej če sodišče kakšno listino ali zapisnik o izpovedbah oziroma prepis zvočnega posnetka v razlogih povzame oziroma citira v nasprotju z njihovo vsebino (primerjaj določbo 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP); med te procesne kršitve torej ni mogoče uvrstiti situacij, ko sodišče interpretira izvedene dokaze, z dokazno oceno pa pravdna stranka ne soglaša.
Vlak je "postal" nevarna stvar oziroma opravljanje železniškega prevoza nevarna dejavnost izključno zaradi tožnikovega ravnanja, katerega po dejanskih ugotovitvah sodišč tudi ni bilo mogoče uvrstiti med pričakovana, saj je preseglo okvire elementarnega razsodnega in razumnega človekovega ravnanja, pred škodnim dogodkom pa takšnih primerov ni bilo zaznanih. Skok na vozeči vlak se namreč lahko primerja s tistimi zavestnimi človekovimi ravnanji, ki pomenijo tako resno ogrožanja zdravja ali celo življenja, da jih je po zunanjih znakih mogoče primerjati s samomorilnimi ravnanji oziroma ravnanji, ki so jim vsaj objektivno podobni oziroma se jim zelo približajo. Domneva vzročnosti v breme imetnika nevarne stvari ali nosilca nevarne dejavnosti (železnice) se v konkretnem primeru torej sploh ni mogla pojaviti. Puščica vzročne zveze je obrnjena izključno v tožnikovo ravnanje, pravno relevantnega vzroka torej ni mogoče iskati v nevarnosti vlaka oziroma opravljanju železniške dejavnosti. Zato v spornem primeru že v izhodišču ni mogoče uporabiti zakonskih določb, ki urejajo objektivno odgovornost imetnika nevarne stvari oziroma izvajalca nevarne dejavnosti, torej ni bilo niti treba tehtati in primerjati teže ter obsega nevarnosti vlaka z ravnanjem oškodovanca na podlagi določb 149. in 153. člena OZ.
ZASP člen 101, 146, 147, 151, 152, 153. Pravilnik Združenja SAZAS o zaščiti avtorskih pravic in delitvi avtorskih honorarjev (2007) člen 12.
kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - obvezno kolektivno upravljanje - pravica radiodifuznega oddajanja - razmerje med kolektivno organizacijo in avtorjem - prenos materialnih avtorskih pravic - uveljavljanje malih avtorskih pravic - avtorsko delo iz delovnega razmerja - plačilo avtorskega honorarja - pravilnik Združenja SAZAS - pravna narava pravilnika Združenja SAZAS
Pravilnik, ki ga je toženec sprejel v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZASP, ni podzakonski akt. Toženec ni nosilec javnih pooblastil, da bi bil pristojen izdajati akte s splošno veljavnostjo.
S tem, ko je tožnik prvič stopil v kontakt s tožencem in mu prijavil svoje delo, se je med njima po zakonu vzpostavilo mandatno (skrbniško) razmerje. Tožnik ima torej vse pravice in obveznosti izrednega člana v skladu s Pravilnikom Združenja SAZAS o zaščiti avtorskih pravic in delitev avtorskih honorarjev, kolikor je ta v skladu z zakonom.
Toženčevi obrambni ugovori, češ da je treba pogodbe razlagati tako, da so bile pravice radiodifuznega oddajanja (kot del malih glasbenih pravic) prenesene neposredno na RTV organizacijo kot uporabnika, so ne le neutemeljeni, temveč tudi v nasprotju z bistvom toženčevega obstoja in njegovimi temeljnimi zakonskimi pooblastili. Glede na prisilne določbe ZASP, 12. člen Pravilnika in ugotovljeno dejstvo, da je tožnik svoja dela prijavljal tožencu, on neposredno z uporabnikom ne bi mogel veljavno skleniti pogodbe, s katero bi nanj prenesel pravico javnega predvajanja teh del.
Kolektivna organizacija pri svojem delovanju ne sme biti arbitrarna. To pa pomeni, da ima avtor v razmerju do nje enake pravice, ne glede na to, ali ona upravlja njegove pravice na podlagi pogodbe ali zakona.
ZASP zelo omejuje avtorja pri uveljavljanju malih pravic (glej drugi odstavek 147. člena ter drugi in tretji odstavek 156. člena ZASP). Če pa še ne bi imel neposrednega zahtevka na izplačilo njemu pripadajočega deleža avtorskih honorarjev, bi mu bile male pravice praktično odvzete v korist kolektivne organizacije. To bi bilo v nasprotju z ustavno garancijo lastnine (33. člen Ustave RS) in ustavnim varstvom avtorskih pravic (60. člen Ustave RS).
Pravice po ZASP ne morejo biti omejene glede na izbiro pravnoorganizacijske oblike kolektivne organizacije.
Avtorsko delo iz delovnega razmerja v smislu prvega odstavka 101. člena ZASP je samo tisto, ki ga ustvari delavec pri izpolnjevanju svojih delovnih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Zaradi načela, da mora biti avtor primerno udeležen na koristih iz svoje stvaritve, je treba ta člen razlagati ozko in nikakor ne v smislu, da bi delodajalcu pripadale kar pravice na vseh avtorskih delih, ki jih ustvari delavec.
Pravilno je stališče sodišča druge stopnje, da so vnaprej določena samo tista pravila, ki so bila sprejeta pred obdobjem uporabe del. Pri spreminjanju pravil po obračunskem obdobju, na katerega se delitev nanaša, gre za za nedovoljeno sprotno določanje delitvenih pravil, ki nasproti avtorju ne učinkuje.
Pomanjkljivost delitvenih pravil avtorju ne sme biti v škodo.
Prvi zahtevek, ki ga uveljavlja tožnik, je zahtevek potomca za izločitev tistega dela zapustnikovega premoženja, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi premoženja, in temelji na 32. členu ZD. Drugi zahtevek tožnika, pa je zahtevek za vračunanje daril v dedni delež. Gre torej za zahtevka, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago in se tudi uveljavljata zoper različno toženo stranko. Ker vrednost nobenega od zahtevkov ne dosega 40.000,00 EUR, revizija ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo na podlagi 377. člena ZPP.
kršitev osebnostnih pravic - pravica do stikov z otrokom - preprečevanje stikov - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujitveni sindrom - odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - vzročna zveza - odgovornost matere - ravnanje oškodovanca - odgovornost oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - dopuščena revizija
Tožnik, oče dveh mladoletnih otrok, je zahteval plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve njegove osebnostne pravice do stikov z otrokoma. Tožbo je utemeljil s trditvami, da je toženka s psihičnimi vplivi na sinova, pri njiju vzbudila tak odpor do tožnika, da stike z njim kategorično odklanjata.
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da je pravica do spoštovanja družinskega življenja osebnostna pravica, ki zajema tudi pravico do družinskih stikov, med katerimi so v prvi vrsti stiki med starši in otroki ter vzpostavljanje in razvijanje razmerij med njimi.
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Še več, tistemu od staršev, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, se nalaga prizadevanje za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev ter opustitev vsega, kar bi oteževalo varstvo in vzgojo otroka.
V obeh primerih, tako pri dejanskem odvzemu kot pri uničenju emocionalnih in socialnih vezi med otrokom in staršem, so normalni, naravni, samoumevni ter toliko kot človeška civilizacija stari in za človekovo življenje temeljni družinski stiki med starši in otroki preprečeni, izbrisani, uničeni in zradirani iz življenja prizadetih - obeh otrok in tožnika, njunega očeta.
Nepremičnina "nerazdeljeni posamezni deli" predstavlja zgolj začasno ureditev do vzpostavitve etažne lastnine v postopku po ZVEtL. Revidentka zato drugostopenjskemu sodišču neutemeljeno očita, da izračunanih deležev ni utemeljilo v razmerju do danes vpisanih solastniških deležev, oziroma, da ni ugotovilo, kaj v naravi predstavlja delež 51/54 nerazdeljenega posameznega dela z identifikacijsko številko 900. Gre namreč le za provizoričen delež na fiktivni nepremičnini, ki bo po vzpostavitvi etažne lastnine prenehala obstajati (bo izbrisana iz zemljiške knjige).
ZZZDR člen 13, 84. OZ člen 39, 539, 540, 541. ZOR člen 51, 111, 210. ODZ paragraf 946, 947 - 954, 1246.
darilna pogodba - pravna narava pogodbe - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema - vrnitev darila - preklic darila - causa (kavza) - ustavnoskladna razlaga - lastninska pravica - poseg v lastninsko pravico - darilni namen - razveza zakonske zveze
Pravna podlaga, na katero je oprta izpodbijana odločitev nižjih sodišč, izhaja iz besedila 84. člena ZZZDR. Ta se glasi: (1) Običajnih daril, ki sta si jih zakonca dala drug drugemu pred sklenitvijo zakonske zveze ali med zakonsko zvezo, ni treba vračati. (2) Druga darila, zlasti taka, ki niso sorazmerna premoženjskemu stanju darovalca, se morajo vrniti, in sicer v tistem stanju, v katerem so bila v trenutku, ko je nastal vzrok za razvezo. (3) Namesto odsvojenih daril se vrne vrednost ali stvar, prejeta zanje.
Očitno je, da so nekatera darila preklicljiva, druga pa ne. Naloga sodišča je, da z ustrezno razlago postavljenega prava, katerega osrednji del je zgoraj povzeta določba, obe skupini daril razmeji.
Mnoge možne razlage pomensko odprtega besedila vseh treh odstavkov 84. člena ZZZDR so lahko ustavnopravno sporne z vidika lastninskopravnega položaja domnevnega obdarjenca.
Pomen zgodovinskega pogleda za obravnavano zadevo je spoznanje, da so darila med zakonci in zaročenci bila predmet posebne obravnave, a nikoli takšne, ki bi ustavnopravno nedopustno in nesorazmerno posegala v trdnost (varnost) konkretne lastninske pravice.
Preklic iz 84. člena ZZZDR naj torej rešuje položaje, ko bi bilo po splošnem prepričanju zavržno in do darovalca krivično, če bi obdarjenec obdržal darilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00007191
ZPP člen 14, 377, 380, 380/2, 384, 384/4. OZ člen 147, 147/2. KZ člen 25, 135.
povzročitev škode - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - odškodninska odgovornost - vzročna zveza - vezanost pravdnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - kazenska odgovornost - civilna odgovornost - eventualni naklep - malomarnost - zmotna uporaba materialnega prava - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Z vidika civilnopravnega pojmovanja "namena" je pomemben materialnopravni sklep kazenskega sodišča, da je prvi toženec v zvezi s posebno hudimi poškodbami, ki jih je povzročil A. A.-ju, ravnal z eventualnim naklepom in da obstaja vzročna zveza med povzročenimi posebno hudimi posledicami in smrtjo A. A.. V tem delu je civilno sodišče vezano na ugotovitev kazenskega o kazenski odgovornosti oziroma krivdi kot enem temeljnih elementov kaznivega dejanja (14. člen ZPP). Upoštevaje zgoraj opisano civilnopravno pojmovanje "namena" pa ni pomembno, kakšen je bil subjektivni odnos prvega toženca do povzročene posledice, torej, ali je želel povzročiti smrt tožnikovega sina ali pa je bil namen njegovega ravnanja drugačen in je škoda nastala kot "stranska posledica" njegovega ravnanja.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlog spisan kot revizija in pomembnosti pravnega vprašanja konkretizirano ne izpostavlja, pogoji iz četrtega odstavka 367.b člena niso izpolnjeni.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagatelj ni izpolnil. Pomembnosti zastavljenih vprašanj ni niti zatrjeval, kaj šele natančno in konkretno navedel okoliščin, ki naj bi kazale na njuno pomembnost, niti ni izkazal, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma da naj bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji izvenzakonski partner sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnikova bivša partnerka sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani (pri čemer ni sodeča sodnica v konkretni pravdi, predlagateljica pa tudi ne navede, na katerem oddelku naj bi sodila), sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006565
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Revizija se dopusti glede vprašanj: ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice, in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do naročnika že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00007716
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 217. ZZK-1 člen 6, 6/2, 8, 8/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost - dobra vera - negativni publicitetni učinek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 82/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.