denacionalizacija stavbnega zemljišča - nemožnost vzpostavitve lastninske pravice - nelastnik v času podržavljenja - neupravna stvar - razlogi
Zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar vzpostavitev lastninske pravice v korist oseb, ki v času podržavljanja niso bile lastniki podržavljenega stavbnega zemljišča.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi izpraznitve stanovanja po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparavitno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 2. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 40. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni navedla. Po odgovoru na tožbo in po vlogah stranskega intervenienta je tožeča stranka šele v pripravljalnem spisu označila vrednost spornega predmeta. Nato je šele tik pred zaključkom zadnje glavne obravnave ponovno označila vrednost spora. Obe določitvi vrednosti spornega predmeta sta bili prepozni (2. odst. 186. čl. ZPP).
povrnitev gmotne škode - povrnitev škode v primeru telesne poškodbe ali prizadetega zdravja - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi) - popolna odškodnina - skupnost socialnega skrbstva kot plačnik oskrbnine v domu
Pravilo, oprto na razlago 190. člena ZOR res pomeni, da je potrebno korist, ki jo oškodovanec dobi zaradi škodnega dogodka (od odgovorne ali kake druge osebe) poračunati z odškodnino. Vendar mora biti ta korist ugotovljena in od plačila odškodnine neodvisna. Pri tem je treba poudariti, da je pomemben namen, ki ga zasleduje tisti, ki oškodovancu kaj daje, oziroma namen, komu želi tretja oseba pomagati:
odgovorni osebi pri zmanjšanju škode in olajšanju plačila odškodnine ali oškodovancu, ker je v stiski.
Tožnica je po ugotovitvah nižjih sodišč zaradi poškodb možganov trajno nesposobna za delo in je zaradi zdravstvenega stanja v domu. Če bi plačilo teh stroškov zmogla, bi jih bila dolžna plačevati sama, in bi jih lahko od toženca uveljavljala kot rento zaradi trajno povečanih potreb. Te stroške plačuje trenutno občinska socialna služba. Namen plačila te službe, ko gre za plačilo oskrbnih stroškov v Domu, pa izhaja iz določb Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS št. 54/92); torej gre za socialno varstveni namen. Iz tega sledi, da ni pravilno stališče tožene stranke, da gre pri plačilu te oskrbnine za tako korist, ki bi jo moralo sodišče poračunati z ugotovljeno škodo.
Spor v tej pravdni zadevi se je začel z vložitvijo tožbe dne 11.11.1980. Izpodbijana pravnomočna sodba sodišča druge stopnje ni bila izdana pred 26.11.1982 kot dnevom uveljavitve novele ZPP 69/82. Zato za presojo dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati dotedanjega mejnega zneska (več kot 5.000 din tedanje veljave), ampak je treba upoštevati z novelo ZPP69/82 dne 26.11.1982 uveljavljeni novi mejni znesek za dovoljenost revizije tj. več kot 50.000 din tedanje veljave (sedaj več kot 5,00 sit).
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Zaradi izostanka valorizacije realno znižana preživnina pa predstavlja tudi okoliščino, ki jo je mogoče šteti kot podlago za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
revizija - dovoljenost revizije v denacionalizacijskem postopku - začasna odredba - dovoljenost revizije v postopku za izdajo začasne odredbe
Dovoljenost revizije zoper končno odločbo o glavni stvari nima vpliva na dovoljenost revizije zoper končno odločbo o začasni odredbi v zvezi z zavarovanjem izvršitve izreka v glavni stvari. Splošna omejitev pravice do revizije, ki izhaja iz 9. čl. ZIP, velja za vse postopke. Zato tudi določba 2. odst. 56. čl. ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnica v tožbi ni navedla nobene vrednosti spornega predmeta. To je storila šele v pripravljalni vlogi. Taka (prepozna) navedba vrednosti spornega predmeta ni upoštevana. Tudi ni pomembno, da sta sodišči prve in druge stopnje v uvodu svojih sodb to prepozno napoved vrednosti spornega predmeta upoštevali in to vrednost navedli v uvodu svojih sodb.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija
Revizijske trditve, ki tožeči stranki aktivno legitimacijo osporavajo, niso sprejemljive. Iz potrdila z dne 10.11.1989, ki sta ga nižji sodišči vpogledali in ocenili, po ugotovitvah nižjih sodišč izhaja, da je imela tožeča stranka v času ob vložitvi tožbe (ta je bila vložena 13.10.1989) na spornem stanovanju najmanj razpolagalno pravico. Revizijske trditve, da potrdilo tega ne dokazuje (zaradi česar naj bi obstajalo nasprotje med listino in ugotovitvami nižjih sodišč), niso točne. Pravica razpolaganja s spornim stanovanjem v času ob vložitvi izpraznitvene tožbe, pa daje tožeči stranki v razmerju do tožene stranke, ki naj bi po tožbenih trditvah stanovanje uporabljala brez pravnega naslova (kar se je v postopku pokazalo tudi za točno), brez dvoma tudi aktivno legitimacijo za to, da od tožene stranke zahteva, da stanovanje, za katerega uporabo nima pravne podlage, izprazni in ga praznega oseb in stvari izroči tožeči stranki.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji (določen čas - sedem mesecev) - pojem dejanskega bivanja
Tožeča stranka ne izpolnjuje zakonskega pogoja - dejanskega življenja v R Sloveniji, saj je za sedem mesecev prekinila dejansko življenje v R Sloveniji in je dejansko živela v državi, katere državljan je.
Kraj dejanskega življenja je lahko le kraj, v katerem oseba dejansko v pretežni meri zadovoljuje svoje življenjske potrebe, zato oseba, ki dela v tujini in tam tudi pretežno živi, ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v R Sloveniji.
pridobitev - državljan druge republike - aktivna vojaška oseba - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker že postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami ZUP, nepopolno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo in sporno odločbo odpravilo.
davčni dolg - odpis - stvarno pristojni organi - neugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 107. členu zakona o dohodnini je občinski izvršni svet pristojen odločati le o odpisu davčnega dolga, ki se nanaša na davke, urejene v tem zakonu, ni pa pristojen odločati o odpisu prispevkov in ostalih davkov. Za te davke in prispevke se uporabljajo predpisi, ki te davke in prispevke urejajo.
ZZad člen 67.ZDen člen 54, 54/1-1-3.ZUP člen 66, 66/4.
zadruge - zadružno premoženje - vrnitev
O zahtevah Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije in Slovenske zadružne kmetijske banke za denacionalizacijo premoženje iz 67. člena zakona o zadrugah so stvarno pristojni odločati občinski upravni organi, določeni v 1. odstavku 54. člena zakona o denacionalizaciji. Ministrstvo za finance bi zato moralo tako zahtevo odstopiti tistemu občinskemu upravnemu organu, ki je glede na vrsto premoženja pristojen odločati o zahtevi.
V upravnem postopku mora upravni organ pri tem, ko zavrne pridobitev državljanstva po 3. odstavku 40. člena iz razlogov nevarnosti za varnost ali obrambo države pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih ugotavlja obstoj nevarnosti za varnost države.
Ne da bi izvedla dokazni postopek, tožena stranka ne more trditi, da je tožnik leta 1991 odšel iz Slovenije na podlagi lastne odločitve, saj po njenem mnenju ni bil napoten na šolanje in ni dobil štipendije za šolanje v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, katere državljan je, zaradi česar naj bi prekinil dejansko prebivanje v R Sloveniji. Zato je bilo tožbi ugodeno in izpodbijana odločba odpravljena, z napotilom toženi stranki, da izvede dokazni postopek o navedeni okoliščini.