Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76. členu izključuje izredna pravna sredstva proti sodbi, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, ki ju je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, t.j. Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Razveza je način prenehanja zakonske zveze (63. člen ZZZDR). Ob upoštevanju navedenega je potrebno določbo 76. člena ZZZDR razlagati tako, da so v razvezni pravdi glede razveze zakonske zveze, kadar je ta pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, tedaj po sedanjem ZPP tudi revizija. Ker v delu, ki se nanaša na razvezo zakonske zveze revizija ni dovoljena, jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
Ne zadostuje, da posebna zdravniška komisija poda mnenje, da ni verjetno, da je pri invalidu nastala sprememba, ki vpliva na ugotovljeni odstotek invalidnosti. To svoje mnenje mora tudi obrazložiti tako, da bo razvidno, kakšno je bilo stanje okvare organizma prej in kakšno je sedaj.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - mejna vrednost spornega predmeta
Tožba v obravnavani zadevi je bila vložena 21.1.1993. Tožeča stranka je v tožbi navedla kot vrednost spornega predmeta 80.000,00 SIT.
Sodišče do trenutka iz 3.odstavka 40.člena ZPP in ne pozneje ni ugotovilo drugačne vrednosti spornega predmeta. V času vložitve tožbe je mejna vrednost za dovoljenost revizije morala presegati 80.000,00 SIT (2.odstavek 382.člena ZPP v zvezi z 9.členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS št. 55/92). V tožbi navedenih 80.000,00 SIT zahtevane vrednosti ne presega.
osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas - pogoji
Državljani druge republike nekdanje SFRJ, ki na dan uveljavitve zakona o zaposlovanju tujcev ni bil v R Sloveniji v delovnem razmerju za nedoločen čas, ne more dobiti osebnega delovnega dovoljenja za nedoločen čas, ne glede na to, iz kakšnih razlogov ni bil v delovnem razmerju.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - nemožnost vzpostavitve lastninske pravice - nelastnik v času podržavljenja - neupravna stvar - razlogi
Zakon o denacionalizaciji ni uredil kot upravno stvar vzpostavitev lastninske pravice v korist oseb, ki v času podržavljanja niso bile lastniki podržavljenega stavbnega zemljišča.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 40/3, 186, 186/2, 382, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Tožnica v tožbi ni navedla nobene vrednosti spornega predmeta. To je storila šele v pripravljalni vlogi. Taka (prepozna) navedba vrednosti spornega predmeta ni upoštevana. Tudi ni pomembno, da sta sodišči prve in druge stopnje v uvodu svojih sodb to prepozno napoved vrednosti spornega predmeta upoštevali in to vrednost navedli v uvodu svojih sodb.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Zaradi izostanka valorizacije realno znižana preživnina pa predstavlja tudi okoliščino, ki jo je mogoče šteti kot podlago za prilagoditev višine preživninskega prispevka spremenjenim razmeram.
revizija - dovoljenost revizije v denacionalizacijskem postopku - začasna odredba - dovoljenost revizije v postopku za izdajo začasne odredbe
Dovoljenost revizije zoper končno odločbo o glavni stvari nima vpliva na dovoljenost revizije zoper končno odločbo o začasni odredbi v zvezi z zavarovanjem izvršitve izreka v glavni stvari. Splošna omejitev pravice do revizije, ki izhaja iz 9. čl. ZIP, velja za vse postopke. Zato tudi določba 2. odst. 56. čl. ZDen nima vpliva na dovoljenost revizije v postopkih za izdajo začasne odredbe v zvezi z denacionalizacijskimi postopki in se nanaša samo na sodne odločbe, s katerimi je odločeno o denacionalizaciji.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - aktivna legitimacija
Revizijske trditve, ki tožeči stranki aktivno legitimacijo osporavajo, niso sprejemljive. Iz potrdila z dne 10.11.1989, ki sta ga nižji sodišči vpogledali in ocenili, po ugotovitvah nižjih sodišč izhaja, da je imela tožeča stranka v času ob vložitvi tožbe (ta je bila vložena 13.10.1989) na spornem stanovanju najmanj razpolagalno pravico. Revizijske trditve, da potrdilo tega ne dokazuje (zaradi česar naj bi obstajalo nasprotje med listino in ugotovitvami nižjih sodišč), niso točne. Pravica razpolaganja s spornim stanovanjem v času ob vložitvi izpraznitvene tožbe, pa daje tožeči stranki v razmerju do tožene stranke, ki naj bi po tožbenih trditvah stanovanje uporabljala brez pravnega naslova (kar se je v postopku pokazalo tudi za točno), brez dvoma tudi aktivno legitimacijo za to, da od tožene stranke zahteva, da stanovanje, za katerega uporabo nima pravne podlage, izprazni in ga praznega oseb in stvari izroči tožeči stranki.
Kraj dejanskega življenja je lahko le kraj, v katerem oseba dejansko v pretežni meri zadovoljuje svoje življenjske potrebe, zato oseba, ki dela v tujini in tam tudi pretežno živi, ne izpolnjuje pogoja dejanskega življenja v R Sloveniji.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji (določen čas - sedem mesecev) - pojem dejanskega bivanja
Tožeča stranka ne izpolnjuje zakonskega pogoja - dejanskega življenja v R Sloveniji, saj je za sedem mesecev prekinila dejansko življenje v R Sloveniji in je dejansko živela v državi, katere državljan je.
pridobitev - državljan druge republike - aktivna vojaška oseba - oseba, nevarna za javni red in obrambo države - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker že postopek ni bil izpeljan v skladu z določbami ZUP, nepopolno pa je bilo tudi ugotovljeno dejansko stanje, je sodišče tožbi ugodilo in sporno odločbo odpravilo.
davčni dolg - odpis - stvarno pristojni organi - neugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Po 107. členu zakona o dohodnini je občinski izvršni svet pristojen odločati le o odpisu davčnega dolga, ki se nanaša na davke, urejene v tem zakonu, ni pa pristojen odločati o odpisu prispevkov in ostalih davkov. Za te davke in prispevke se uporabljajo predpisi, ki te davke in prispevke urejajo.
ZZad člen 67.ZDen člen 54, 54/1-1-3.ZUP člen 66, 66/4.
zadruge - zadružno premoženje - vrnitev
O zahtevah Zveze hranilno-kreditnih služb Slovenije in Slovenske zadružne kmetijske banke za denacionalizacijo premoženje iz 67. člena zakona o zadrugah so stvarno pristojni odločati občinski upravni organi, določeni v 1. odstavku 54. člena zakona o denacionalizaciji. Ministrstvo za finance bi zato moralo tako zahtevo odstopiti tistemu občinskemu upravnemu organu, ki je glede na vrsto premoženja pristojen odločati o zahtevi.
Ne da bi izvedla dokazni postopek, tožena stranka ne more trditi, da je tožnik leta 1991 odšel iz Slovenije na podlagi lastne odločitve, saj po njenem mnenju ni bil napoten na šolanje in ni dobil štipendije za šolanje v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, katere državljan je, zaradi česar naj bi prekinil dejansko prebivanje v R Sloveniji. Zato je bilo tožbi ugodeno in izpodbijana odločba odpravljena, z napotilom toženi stranki, da izvede dokazni postopek o navedeni okoliščini.
V upravnem postopku mora upravni organ pri tem, ko zavrne pridobitev državljanstva po 3. odstavku 40. člena iz razlogov nevarnosti za varnost ali obrambo države pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje ter v obrazložitvi odločbe navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine ter dokaze, na podlagi katerih ugotavlja obstoj nevarnosti za varnost države.