davek od dohodka iz kmetijstva - ugotavljanje katastrskega dohodka - rok
Tožbenega ugovora, ki se nanaša na ugotavljanje katastrskega dohodka in ne na samo odmero davka od dohodka iz kmetijstva, ni mogoče uspešno uveljavljati v odmernem postopku, ampak v postopku ugotavljanja katastrskega dohodka.
Iz lastninjenja premoženja po ZZ se v skladu s 3. odstavkom 62. člena ZZ izloči lahko premoženje, ki v obdobju iz 57. člena tega zakona ni služilo oz. ne služi podjetju za izvajanje njegove osnovne dejavnosti.
Zmota o osebi je za kazensko pravo brez pomena, saj je bil v konkretnem primeru podan obtoženčev naklep glede odvzema človekovega življenja in zato tudi njegova kazenska odgovornost za umor.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi - kršitev pravice do obrambe v pritožbenem postopku
S sklicevanjem na naknadno obdolženčevo pripravljenost podati svoj zagovor (obsojeni se je v preiskavi in na glavni obravnavi odpovedal zagovoru) se je pritožba pravzaprav sklicevala samo na nov razpoložljiv dokaz. Sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku ocenjuje take nove dokaze v sklopu svoje presoje, ali se pritožba utemeljeno sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, sodišče druge stopnje torej novih dejstev in dokazov ni dolžno obvezno upoštevati na ta način, da bi zaradi njih nujno moralo sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo člen 9, 9/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona - ni kaznivo dejanje
Ker iz opisa kaznivih dejanj ne izhaja, da je v obtoženčevem ravnanju šlo za agitacijo in propagando, ki vsebuje poziv za nasilno rušenje obstoječe družbene ureditve, temveč je šlo le za izjave, ki jih je mogoče po njihovi vsebini opredeliti kot prikazovanje stanja, torej v njem niso bili podani znaki očitanega kaznivega dejanja in je bil s tem kršen zakon.
ZKP člen 416, 422. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (1951) člen 127, 127-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev zakona - varstveni ukrep - drug kraj
Ker napadena odločba, s katero je bil kaznovanemu izrečen varstveni ukrep - da se ga za določen čas pošlje v drug kraj - niti v izreku, niti v obrazložitvi ne vsebuje dejanskega stanu prekrška zoper javni red in mir (Ur. l. LRS št. 16/49 in 40/51), je bil kršen zakon (spremembe in dopolnitve temeljnega zakona o prekrških, Ur. l. FLRJ št. 46/51), v katerem je bilo določeno, da mora dispozitiv odločbe o prekršku obsegati med drugim dejanski stan prekrška, zaradi katerega se obdolženec kaznuje in predpis o prekršku.
Z zahtevo za sodno varstvo je mogoče izpodbijati odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnje le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000 SIT.
civilni invalid vojne - status - revizija - neobrazloženo mnenje zdravniške komisije II. stopnje - kršitev pravil postopka
Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji ni podrobno obrazložila, zakaj šteje za neustrezno oceno invalidnosti tožeče stranke, sprejeto v zdravniški komisiji v postopku na prvi stopnji glede uporabe 91. točke seznama odstotkov vojaške invalidnosti (Ur.l. SFRJ, št. 7/82) - v svoji oceni je namreč uporabila drugo točko tega seznama (96.a). Pavšalna navedba: "stanje po poškodbi ne povzroča funkcionalnih motenj" ne zadošča za tako obrazložitev.
ZKP člen 416, 365, 365-5. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 4, 4/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Za kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 1. odstavku 4. člena ZTŠS je bilo mogoče izreči kazen zaplembe premoženja le, če je imelo dejanje hujše posledice za družbo.
Dejanje obsojenke, ki je v izreku tudi nekonkretizirano, po količini in vrednosti blaga, ki bi kot predmet nedovoljene špekulacije, ni mogoče oceniti kot hujše posledice za družbo, zato obsojenki sodišče ne bi smelo izreči stranske kazni zaplembe premoženja. Izrek stranske kazni pa je bil tudi v nasprotju z določbo 1. odstavka 4. člena ZTŠS, ker ni bila obsojenki izrečena kazen odvzema prostosti najmanj enega leta.
davek na promet nepremičnin - zamenjava dveh stanovanj - menjalna pogodba kot navidezni pravni posel (ničnost pogodbe)
Menjalna pogodba, sklenjena zato, da se dejansko prikrije kupoprodajna pogodba za stanovanje, kupljeno po stanovanjskem zakonu in le z namenom, da se izigrajo davčni predpisi in s tem doseže manjše plačilo davkov za ponovno prodano stanovanje, pridobljeno po stanovanjskem zakonu, ima vse znake navideznega pravnega posla, ki po zakonu ne velja, ker ni volje strank.
gradbena pogodba - odgovornost za napake - napake gradbene - izvajalec - podizvajalec - pasivna legitimacija - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Sporazum med izvajalcem Z. in podizvajalci, na katerega se tožeča stranka tudi sklicuje, daje oporo za stališče, da so tožene stranke zaradi svojih obveznosti do Z. prevzele nasproti investitorju samostojno obveznost, da odpravijo napake na spornih stavbah. Če se je to zgodilo, bi bile tožene stranke pasivno legitimirane na podlagi takega dogovora s tožečo stranko. Obstoj takega dogovora tožeča stranka zatrjuje in ga dokazuje, vendar zaradi drugačnega pravnega pristopa doslej ta trditev ni bila preverjena in niso bile sprejete ustrezne ugotovitve.
obveznosti države - prevzemanje obveznosti v imenu države - protokol o kritju stroškov financiranja obveznosti bank iz naslova deviznega varčevanja
Uporabniki proračuna lahko prevzemajo obveznosti v imenu republike le v okviru sredstev, ki so predvidena v proračunu za posamezne namene (19. člen ZFJP), torej po posebnem zakonskem pooblastilu.
I. Pravno razmerje med tožečo stranko in tožencem ni bilo vzpostavljeno neposredno, ampak posredno preko bivše komanditne družbe glede na to, da odgovarja toženec za njene obveznosti že po zakonu samem kot komplementar. Zato je treba kot podlago za ocenitev značaja pravnega razmerja med tožečo stranko in tožencem vzeti pravno razmerje med tožečo stranko in bivšo komanditno družbo. To pa je bilo gospodarsko pravno razmerje. Zato je tudi spor med tožečo stranko in tožencem spor iz njunega medsebojnega gospodarskega razmerja. Za takšen spor pa veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi v primeru, če je stranka v sporu fizična oseba (490. člen ZPP). Zato se tožena stranka pri uveljavljanju 15 dnevnega pritožbenega roka v reviziji ne more z uspehom sklicevati na okoliščino, da je toženec fizična oseba.
II. Okoliščina, da overjeni prepis sodbe, vročen pravnemu zastopniku toženca, ni vseboval pouka o pravici vložitve pritožbe (3. odst. 337. člena ZPP), ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka (primerjaj:
odškodninska odgovornost za nezakonito ravnanje upravnih organov - vzročna zveza - pravica upravljanja z lukami
I. Odškodninska odgovornost za škodo preneha, če je zaradi posega drugih vzrokov v prvotno vzročno zvezo ta prenehala obstajati. II. Pravico uporabe luke se lahko dokazuje z aktom občinske skupščine, ne pa s pogodbo, sklenjeno s Skladom stavbnih zemljišč občine.
prodajna pogodba - prodaja na obroke - razveza pogodbe s samo izjavo - tožba - dovoljenost, če ni pravovarstvenega interesa
Po 1. odst. 546. člena ZOR razdre prodajalec pogodbo o prodaji na obroke brez sodne intervencije, z enostransko izjavo volje. Zato nima pravovarstvenega interesa za tožbo z oblikovalnim zahtevkom.
Če tožnik nima pravovarstvenega interesa za tožbo, tožba ni dovoljena. Zato jo sodišče zavrže.
ZPP (1977) člen 40, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/3, 392.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - spor zaradi izpraznitve stanovanja po SZ
Kadar je revizija načelno dovoljena, vendar odvisna od navedbe vrednosti spornega predmeta, si mora pravico do revizije tožeča stranka zagotoviti sama. Pravni standard "vrednost spornega predmeta" terja razlago, da je vrednost mogoče izraziti le v denarni enoti. Nedenarno, komparavitno ali analogno vrednotenje ne more dati rezultata, ki bi omogočal zanesljivo ugotovitev vrednosti. Navedba vrednosti v točkah (verjetno po analogiji taksne ali odvetniške tarife) v določbah ZPP ni predvidena in zaradi različnih vrednostnih kriterijev nezanesljiva.
revizija - dovoljenost revizije - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi
Po 2. odstavku 186. člena v zvezi z 2. odstavkom 40. člena ZPP mora tožnik v primeru, ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, in predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, navesti vrednost spornega predmeta v tožbi.
Tožbeni zahtevek tožeče stranke ni denarni zahtevek. Tožeča stranka bi zato morala v tožbi navesti vrednost spornega predmeta, česar pa ni navedla. Po odgovoru na tožbo in po vlogah stranskega intervenienta je tožeča stranka šele v pripravljalnem spisu označila vrednost spornega predmeta. Nato je šele tik pred zaključkom zadnje glavne obravnave ponovno označila vrednost spora. Obe določitvi vrednosti spornega predmeta sta bili prepozni (2. odst. 186. čl. ZPP).