revizija - dovoljenost - premoženjski spor - predhodno vprašanje - prejudicialna nasprotna tožba - ničnost pravnomočne odločbe o dodelitvi stanovanja - pristojnost rednega sodišča - absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pristojnost samoupravnega sodišča - pravnomočni sklep o stvarni nepristojnosti, proti kateremu ni bilo pritožbe
1. Po presoji revizijskega sodišča je narava spora po nasprotnem tožbenem zahtevku - zahtevek na ugotovitev ničnosti odločbe o dodelitvi stanovanja z dne 2.8.1989 - premoženjskopravna. Ni namreč moč mimo premoženjskega interesa, ki ga nasprotna tožeča stranka (bivši stanodajalec) s svojim zahtevkom zasleduje, t.j. možnosti prostega nadaljnjega razpolaganja s spornim stanovanjem. Zato vsebine tega spora ni moč enačiti z vsebino spora tožeče stranke proti toženi, ko prva na podlagi trditev, da je pridobila stanovanjsko pravico, uveljavlja izročitev stanovanja in s tem realizacijo stanovanjske zaščite, ki je šla po ZSR imetnikom stanovanjske pravice.
2. Dejstvo, da vrednost spornega predmeta ni označena ne v tožbi ne v nasprotni tožbi, ima zato različne posledice na presojo o dovoljenosti revizije proti odločitvama sodišč o tožbenem zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe. Glede uveljavljene absolutno bistvene kršitve iz 4. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP pa jo je potrebno opozoriti na pravnomočni sklep Sodišča združenega dela z dne 14.5.1992 (l.št.18), s katerim se je to sodišče izreklo za stvarno nepristojno. 3. Ničnosti odločbe o dodelitvi stanovanja ni moč presojati, ker je tožena stranka propadla s svojim nasprotnim tožbenim zahtevkom, s katerim je uveljavljala ugotovitev ničnosti te odločbe.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5. 5/1, 5/2, 19, 20, 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - mentor - konstitutivna odločba - retroaktivnost
Odločba o napredovanju v naziv mentorja je konstitutivna, zato učinkuje od dneva, ko je bila izdana in ne more imeti retroaktivnega učinka, tudi če ne bi bila izdana v predpisanem roku.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Če je prišlo do uveljavitve novele ZPP in s tem zvišanja odločilne mejne vrednosti spornega predmeta do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, mora to spremembo sodišče prve stopnje upoštevati in postopek nadaljevati po določbah spremenjenega ZPP.
Če sodišče prve stopnje ni postopka v celoti izpeljalo po določbah v sporih majhne vrednosti, zatrjevane opustitve po presoji revizijskega sodišča lahko pomenijo kršitev postopka v sporih majhne vrednosti, ne morejo pa imeti za posledico, da bi se zaradi njih zadeva (ponovno) obravnavala po določbah za redni pravdni postopek.
Pritožbeno sodišče je pritožbo obravnavalo po 467. čl. ZPP.
Zato je po presoji revizijskega sodišča potrebno šteti, da gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti.
Glede na notranjo organizacijo Temeljnega sodišča ima predsednik sodišča v okviru svojih pooblastil možnost, da konkretno zadevo dodeli v obravnavanje drugi enoti sodišča in s tem odpravi ovire, da se o zadevi obravnava na enoti sodišča, kjer je zaposlena druga toženka.
denarne obveznosti - valuta obveznosti (valutna klavzula) - valuta plačila na katero se glasi izrek sodbe - denarna enota RS
1. Z valutno klavzulo je bil posojeni znesek valoriziran na dovoljen način; ohranjena je bila njegova realna vrednost v primerjavi z nemško marko kot dogovorjeno valuto.
2. Za valuto plačila, na katero se glasi izrek sodbe, velja določba 71. čl. zakona o banki Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91), po kateri se obveznosti, pravice in posli, ki se glasijo na denar, sklenjeni pa so v Republiki Sloveniji med pravnimi osebami in občani ter med občani in tujimi osebami, izkazujejo v valuti Republike Slovenije in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na valuto Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače. 8. čl. zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije pa določa, da se šteje za zneske, določene v pogodbah in drugih listinah do uveljavitve tega zakona, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec na vrnitev
V 145.čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ( Ur.l. SRS, št. 17/78-8/90 in 12/92 ) je določeno, kako se vrne zaplenjeno premoženje, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Vrnitev zaplenjenega premoženja je tu urejena, ne glede na razlog razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Zato nasprotna udeleženka nima prav, da gre v konkretnem primeru za škodo zaradi neupravičene obsodbe po Zakonu o kazenskem postopku, za katero odgovarja država.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba) - imisije - zahtevek, da se nekaj stori - določenost tožbenega zahtevka in sklepčnost tožbenega zahtevka
Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine pri tožbi po 1. odst. 42. čl. ZTLR je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način. Sicer prizadeti lastnik sosednje nepremičnine lastniku ne more narekovati načina, kako naj ta spremeni stanje svoje nepremičnine. Tožnik mora tako v primeru, če narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, tožbeni zahtevek in s tem obveznost tožene stranke oblikovati tako, da tej dopušča možnost izbire potrebnih ukrepov. Zato v situaciji, ko je predmet spora sicer opredeljen, naložitev točno določene aktivnosti toženi stranki pa je po materialnem pravu izključena, od tožnika izbire aktivnosti toženca v obliki tožbenega predloga zaradi procesnopravnih pravil (1. odst. 186. čl. ZPP) ni moč terjati.
status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - okvara organizma, zadobljena v tujini, kot nemožnost uveljavljanja statusa in pravic v Sloveniji
Državljan Republike Slovenije, ki okvare organizma ni dobil na ozemlju R Slovenije, ampak v tujini, po 1.1.1993 ne more več uveljavljati statusa in pravic civilnega invalida vojne.
Izrek lokacijskega dovoljenja ni nedoločen, če je določena smer dovozne poti do objekta, v lokacijski dokumentaciji, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja pa je ta pot tudi vrisana. Za izdajo lokacijskega dovoljenja zadošča pisno soglasje lastnika sosednje parcele, da gre prek njegovega zemljišča dovozna pot.
Način uporabe stanovanja po tem, ko je tožnici njen bivši izvenzakonski partner v septembru 1991 izročil ključe spornega stanovanja (po ugotovitvah sodišča druge stopnje je tožnica odtlej enkrat na mesec prespala v spornem stanovanju), ne predstavlja "trajne uporabe stanovanja" v smislu 1. čl. ZSR.
Zatrjevano tožničino slabo finančno stanje v tem obdobju ni opravičljiv razlog za neuporabo stanovanja.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice - pravni nasledniki kot denacionalizacijski upravičenci
Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču neposredno v korist pravnih naslednikov prejšnjega lastnika tega zemljišča, ki imajo na tem zemljišču pravico uporabe, ni možna, ker tega ZDen ne ureja.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je prva tožena stranka s pogodbo o oddaji nezazidanega stavbnega zemljišča v uporabo z dne 25.1.1985 zagotovila tožniku v okviru urejanja stavbnega zemljišča izgradnjo dovozne ceste do meje tožnikovega funkcionalnega zemljišča v makadamu. Takšna cesta je bila tudi zgrajena in to celo v asfaltni izvedbi. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da je bila pogodbena obveznost prve tožene stranke glede dovozne ceste tako izpolnjena. Tožnik, ki niti ne zatrjuje, da bi bil pri uporabi dovozne ceste kakorkoli oviran, ni upravičen zahtevati od tožene stranke izgradnje druge ceste, ki bi ustrezala nespremenjenemu zazidalnemu načrtu.
razveljavitev sklenjene pogodbe - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - upravičenci do denacionalizacije
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, da je treba določbo 5. čl. Zakona o denacionalizaciji razlagati v povezavi z določbami 3. in 4. čl. istega zakona. Pogodba, katere razveljavitev zahteva predlagateljica, je bila sklenjena v letu 1973 in ni nadomestila prenosa nepremičnine v družbeno lastnino po nobenem od zakonov, ki jih vsebuje 3. člen. Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe in Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki sta veljala v času sklenitve pogodbe, pa tudi ne spadata v obdobje, ki ga pokriva 4.člen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastninske pravice - odplačnost - aleatornost - darilo v pogodbi o dosmrtnem preživljanju - nujni delež - prikrajšanje - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
Pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. čl. ZD. Prevladujoči element odplačnosti namreč izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo to določilo ureja.
Ker je zapustnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem, vprašanje dokaznega bremena glede obstoja pravice do nujnega deleža ne more biti pravno odločilno.
ZKP člen 416, 422/1. ZZakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 4, 4-1. KZ del člen 29, 29/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - zaplemba premoženja - kršitev kazenskega zakona
Zamenjava instalacijskega materiala za tri stanovanjske hiše, ki je bil zamenjan za 15 ton kontingentiranega cementa za zidavo obsojenčeve zasebne hiše, ni bilo mogoče oceniti kot dejanje nedovoljene špekulacije s hujšimi posledicami za družbo. Take hujše posledice bi nastale šele tedaj, če bi zaradi prikrivanja in kopičenja ostal širši krog državljanov brez živil, tako da jim grozita pomanjkanje in lakota. Obrazložitev sodbe, ki govori o domnevno hujših posledicah za družbo, je v logičnem nasprotju z uporabo omilitvenih določil pri izreku kazni obsojencu. Zato je sodišče z izrekom zaplembe premoženja kršilo določbo 4. člena točka 1 ZTŠS.
ZPR člen 202, 203, 203-1. Zakon o izvajanju resolucije VS OZN št 757/1992 in 820/1993 ( Uradni list RS št 53/92 in 27/93) člen 1, 1-6, 13, 13-2, 6/2, 6/3.
zahteva za sodno varstvo - kršitev materialnega zakona - uvoz avtomobila
Dejstvo, da je kaznovani v RS osebni avto kupil na dovoljen način in ga nato celo (začasno) registriral, ne more imeti nobenega vpliva na uporabo določbe 6. točke 1. odstavka v zvezi z 2. odstavkom 13. člena zakona o izvajanju resolucije VS OZN, saj je prekršek lahko storjen tudi s takim ravnanjem posameznika, ko opravlja tranzit blaga in proizvodov, ne glede na izvor, prek meja Republike Srbije in Republike Črne gore, pa ne gre za izjeme iz 3. odstavka 6. člena.
pridobitev - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - oseba, nevarna za javni red in mir
Tožnik je bil večkrat obravnavan zaradi storjenih kaznivih dejanj in prekrškov, zato so podani razlogi za odklonitev vloge za sprejem v državljanstvo RS.
ZDoh člen 107.ZUP člen 64, 67, 68, 208, 208/2, 209, 209/2. ZUS (1977) člen 39, 39/2.
davek od dohodkov iz dejavnosti - odpis davčnega dolga
V postopku po 107. členu (114. členu prečiščenega besedila) ZDOH tožena stranka (izvršni svet SO) lahko odloča o odpisu davčnega dolga, ki izvira iz davkov, urejenih v navedenem zakonu. Za ostale davke (prometni davek) in prispevke za socialno varnost pa se uporabljajo predpisi, ki te davke oziroma prispevke urejajo.