dolžnost preživljanja otrok - določitev preživnine
Pritrditi pa je treba tožencu, da obstaja glede na določbe 123.čl., 124.čl. in 127.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih zakonita preživninska obveznost tudi do polnoletnih otrok (če se redno šolajo), matere in pastorka, tako da je mogoče govoriti o moralni obveznosti le pri tisti toženčevi polnoletni hčeri, ki je s šolanjem že končala.
denarne obveznosti - valuta obveznosti (valutna klavzula) - valuta plačila na katero se glasi izrek sodbe - denarna enota RS
1. Z valutno klavzulo je bil posojeni znesek valoriziran na dovoljen način; ohranjena je bila njegova realna vrednost v primerjavi z nemško marko kot dogovorjeno valuto.
2. Za valuto plačila, na katero se glasi izrek sodbe, velja določba 71. čl. zakona o banki Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91), po kateri se obveznosti, pravice in posli, ki se glasijo na denar, sklenjeni pa so v Republiki Sloveniji med pravnimi osebami in občani ter med občani in tujimi osebami, izkazujejo v valuti Republike Slovenije in izvršujejo s plačilnimi sredstvi, ki se glasijo na valuto Republike Slovenije, če zakon ne določa drugače. 8. čl. zakona o uporabi denarne enote Republike Slovenije pa določa, da se šteje za zneske, določene v pogodbah in drugih listinah do uveljavitve tega zakona, da so navedeni v denarni enoti Republike Slovenije.
revizija - dovoljenost revizije - spor majhne vrednosti
Če je prišlo do uveljavitve novele ZPP in s tem zvišanja odločilne mejne vrednosti spornega predmeta do izdaje sodbe sodišča prve stopnje, mora to spremembo sodišče prve stopnje upoštevati in postopek nadaljevati po določbah spremenjenega ZPP.
Če sodišče prve stopnje ni postopka v celoti izpeljalo po določbah v sporih majhne vrednosti, zatrjevane opustitve po presoji revizijskega sodišča lahko pomenijo kršitev postopka v sporih majhne vrednosti, ne morejo pa imeti za posledico, da bi se zaradi njih zadeva (ponovno) obravnavala po določbah za redni pravdni postopek.
Pritožbeno sodišče je pritožbo obravnavalo po 467. čl. ZPP.
Zato je po presoji revizijskega sodišča potrebno šteti, da gre v konkretnem primeru za spor majhne vrednosti.
Glede na notranjo organizacijo Temeljnega sodišča ima predsednik sodišča v okviru svojih pooblastil možnost, da konkretno zadevo dodeli v obravnavanje drugi enoti sodišča in s tem odpravi ovire, da se o zadevi obravnava na enoti sodišča, kjer je zaposlena druga toženka.
ZUP člen 218. Pravilnik o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (1992) člen 5. 5/1, 5/2, 19, 20, 21.
osnovno in srednje šolstvo - napredovanje v naziv - mentor - konstitutivna odločba - retroaktivnost
Odločba o napredovanju v naziv mentorja je konstitutivna, zato učinkuje od dneva, ko je bila izdana in ne more imeti retroaktivnega učinka, tudi če ne bi bila izdana v predpisanem roku.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje - negatorna tožba (opustitvena tožba) - imisije - zahtevek, da se nekaj stori - določenost tožbenega zahtevka in sklepčnost tožbenega zahtevka
Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja sosednje nepremičnine pri tožbi po 1. odst. 42. čl. ZTLR je možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče prekomerne imisije preprečiti le na en način. Sicer prizadeti lastnik sosednje nepremičnine lastniku ne more narekovati načina, kako naj ta spremeni stanje svoje nepremičnine. Tožnik mora tako v primeru, če narava zatrjevanih imisij dopušča več načinov za njihovo preprečitev, tožbeni zahtevek in s tem obveznost tožene stranke oblikovati tako, da tej dopušča možnost izbire potrebnih ukrepov. Zato v situaciji, ko je predmet spora sicer opredeljen, naložitev točno določene aktivnosti toženi stranki pa je po materialnem pravu izključena, od tožnika izbire aktivnosti toženca v obliki tožbenega predloga zaradi procesnopravnih pravil (1. odst. 186. čl. ZPP) ni moč terjati.
vrnitev zaplenjenega premoženja - zavezanec na vrnitev
V 145.čl. Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ( Ur.l. SRS, št. 17/78-8/90 in 12/92 ) je določeno, kako se vrne zaplenjeno premoženje, če je kazen zaplembe premoženja razveljavljena. Vrnitev zaplenjenega premoženja je tu urejena, ne glede na razlog razveljavitve kazni zaplembe premoženja. Zato nasprotna udeleženka nima prav, da gre v konkretnem primeru za škodo zaradi neupravičene obsodbe po Zakonu o kazenskem postopku, za katero odgovarja država.
status civilnega invalida vojne in pravice iz tega naslova - okvara organizma, zadobljena v tujini, kot nemožnost uveljavljanja statusa in pravic v Sloveniji
Državljan Republike Slovenije, ki okvare organizma ni dobil na ozemlju R Slovenije, ampak v tujini, po 1.1.1993 ne more več uveljavljati statusa in pravic civilnega invalida vojne.
Izrek lokacijskega dovoljenja ni nedoločen, če je določena smer dovozne poti do objekta, v lokacijski dokumentaciji, ki je sestavni del lokacijskega dovoljenja pa je ta pot tudi vrisana. Za izdajo lokacijskega dovoljenja zadošča pisno soglasje lastnika sosednje parcele, da gre prek njegovega zemljišča dovozna pot.
Način uporabe stanovanja po tem, ko je tožnici njen bivši izvenzakonski partner v septembru 1991 izročil ključe spornega stanovanja (po ugotovitvah sodišča druge stopnje je tožnica odtlej enkrat na mesec prespala v spornem stanovanju), ne predstavlja "trajne uporabe stanovanja" v smislu 1. čl. ZSR.
Zatrjevano tožničino slabo finančno stanje v tem obdobju ni opravičljiv razlog za neuporabo stanovanja.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - takojšen prenos lastninske pravice - odplačnost - aleatornost - darilo v pogodbi o dosmrtnem preživljanju - nujni delež - prikrajšanje - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja
Pravna narava sporne "izročilne pogodbe" preprečuje uporabo 110. čl. ZD. Prevladujoči element odplačnosti namreč izključuje možnost presoje, da gre za situacijo, ki jo to določilo ureja.
Ker je zapustnik odplačno razpolagal s svojim premoženjem, vprašanje dokaznega bremena glede obstoja pravice do nujnega deleža ne more biti pravno odločilno.
razveljavitev sklenjene pogodbe - pravni posel sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - upravičenci do denacionalizacije
Sodišči prve in druge stopnje imata prav, da je treba določbo 5. čl. Zakona o denacionalizaciji razlagati v povezavi z določbami 3. in 4. čl. istega zakona. Pogodba, katere razveljavitev zahteva predlagateljica, je bila sklenjena v letu 1973 in ni nadomestila prenosa nepremičnine v družbeno lastnino po nobenem od zakonov, ki jih vsebuje 3. člen. Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe in Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Ur.l. SRS, št. 27/72), ki sta veljala v času sklenitve pogodbe, pa tudi ne spadata v obdobje, ki ga pokriva 4.člen.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice - pravni nasledniki kot denacionalizacijski upravičenci
Vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču neposredno v korist pravnih naslednikov prejšnjega lastnika tega zemljišča, ki imajo na tem zemljišču pravico uporabe, ni možna, ker tega ZDen ne ureja.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je prva tožena stranka s pogodbo o oddaji nezazidanega stavbnega zemljišča v uporabo z dne 25.1.1985 zagotovila tožniku v okviru urejanja stavbnega zemljišča izgradnjo dovozne ceste do meje tožnikovega funkcionalnega zemljišča v makadamu. Takšna cesta je bila tudi zgrajena in to celo v asfaltni izvedbi. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč prve in druge stopnje, da je bila pogodbena obveznost prve tožene stranke glede dovozne ceste tako izpolnjena. Tožnik, ki niti ne zatrjuje, da bi bil pri uporabi dovozne ceste kakorkoli oviran, ni upravičen zahtevati od tožene stranke izgradnje druge ceste, ki bi ustrezala nespremenjenemu zazidalnemu načrtu.
ZKP člen 416, 365, 365-5. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže člen 4, 4/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljena špekulacija - kršitev kazenskega zakona - zaplemba premoženja
Za kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 1. odstavku 4. člena ZTŠS je bilo mogoče izreči kazen zaplembe premoženja le, če je imelo dejanje hujše posledice za družbo.
Dejanje obsojenke, ki je v izreku tudi nekonkretizirano, po količini in vrednosti blaga, ki bi kot predmet nedovoljene špekulacije, ni mogoče oceniti kot hujše posledice za družbo, zato obsojenki sodišče ne bi smelo izreči stranske kazni zaplembe premoženja. Izrek stranske kazni pa je bil tudi v nasprotju z določbo 1. odstavka 4. člena ZTŠS, ker ni bila obsojenki izrečena kazen odvzema prostosti najmanj enega leta.
davek na promet nepremičnin - zamenjava dveh stanovanj - menjalna pogodba kot navidezni pravni posel (ničnost pogodbe)
Menjalna pogodba, sklenjena zato, da se dejansko prikrije kupoprodajna pogodba za stanovanje, kupljeno po stanovanjskem zakonu in le z namenom, da se izigrajo davčni predpisi in s tem doseže manjše plačilo davkov za ponovno prodano stanovanje, pridobljeno po stanovanjskem zakonu, ima vse znake navideznega pravnega posla, ki po zakonu ne velja, ker ni volje strank.
Z zahtevo za sodno varstvo je mogoče izpodbijati odločbo o prekršku, izdano na drugi stopnje le, če je bila kaznovanemu izrečena denarna kazen nad 15.000 SIT.
civilni invalid vojne - status - revizija - neobrazloženo mnenje zdravniške komisije II. stopnje - kršitev pravil postopka
Zdravniška komisija v postopku na drugi stopnji ni podrobno obrazložila, zakaj šteje za neustrezno oceno invalidnosti tožeče stranke, sprejeto v zdravniški komisiji v postopku na prvi stopnji glede uporabe 91. točke seznama odstotkov vojaške invalidnosti (Ur.l. SFRJ, št. 7/82) - v svoji oceni je namreč uporabila drugo točko tega seznama (96.a). Pavšalna navedba: "stanje po poškodbi ne povzroča funkcionalnih motenj" ne zadošča za tako obrazložitev.
Zmota o osebi je za kazensko pravo brez pomena, saj je bil v konkretnem primeru podan obtoženčev naklep glede odvzema človekovega življenja in zato tudi njegova kazenska odgovornost za umor.