ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
oporočno razpolaganje - razpolaganje s skupnim premoženjem - skupno premoženje zakoncev - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja - dedovanje zakonca - spor o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - uveljavljanje zmanjšanja oporočnih razpolaganj - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Po ustaljeni sodni praksi se v tovrstnih primerih, ko je samo eden od zakoncev vpisan v zemljiško knjigo, dejstva o obstoju skupnega premoženja, njegovem obsegu in deležih na njem pa so sporna, za manj verjetno šteje pravica tistega, ki zemljiškoknjižnemu stanju nasprotuje.
Postavitev začasnega skrbnika zapuščine sodišče ne more vezati na založitev predujma za njegove stroške. Takšen pogoj iz 131. člena ZD ne izhaja in sodišče tega od dedinj niti ni zahtevalo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da dedinja ni seznanjena s tem, da bi sodišče pozvalo sodedinjo k založitvi stroškov.
DEDNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSK00072481
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/1-2. Zakon o dedovanju (1955) člen 227h. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 3, 3/1, 43, 45, 46, 46/1. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9. decembra 2014 o obrazcih iz Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju priloga 1.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa o dedovanju - sklep o dedovanju tujega sodišča - izvršljivost tuje sodne odločbe - izvršljivost odločbe, ki je izvršljiva v državi izvora - razglasitev izvršljivosti
V skladu z določbo 43. člena Uredbe (EU) št. 650/2012 je odločba, izdana v državi članici in izvršljiva v tej državi, izvršljiva tudi v drugi državi članici, če so bile na zahtevo zainteresirane stranke tam razglašene za izvršljive po postopku iz členov 45 do 58.
Postopek razglasitve izvršljivosti (eksekvature) odločbe ureja pravo države članice izvršitve (1. točka 46. člena Uredbe), pri čemer je treba k predlogu poleg izvoda odločbe predložiti tudi dokazilo o odločbi, izdano na posebnem obrazcu, ki ga določa Izvedbena uredba komisije (EU) št. 1329/2014 z dne 9.12.2014 (priloga 1, obrazec I – dokazilo o odločbi v dedni zadevi), ki med drugim vsebuje posebno rubriko glede izvršljivosti odločbe
ZD člen 61, 61/1, 62, 63, 63/1. ZPP člen 8, 243, 337, 360, 360/1.
lastnoročna oporoka - primarni in podredni tožbeni zahtevek - neveljavna oporoka - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke - dokazovanje z izvedencem grafologom - non liquet - metodološki napotek proste dokazne ocene - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Res je izvedenec v pisnem mnenju zapisal, da glede podpisa pokojnika na oporoki ni mogoče podati objektivne presoje, ampak ga je mogoče oceniti samo z non liquet ali nedoločeno, a pritožba prezre, da je sodišče prve stopnje zaključke o dejstvu, ali je podpis pod tekstom oporoke zapustnikov, ugotavljalo tudi z analizo drugih izvedenih dokazov in celotnega postopka. Edina pripomba, ki jo je imela tožnica na mnenje izvedenca, je bila, naj pojasni, ali je močan torni pritisk vedno prisoten znak pri ponarejenem podpisu. Na to vprašanje je izvedenec odgovoril, ko je bil zaslišan na naroku, in je imela tožnica možnost zastavljati mu še dodatna vprašanja glede mnenja. Nobene druge nejasnosti ali pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju tožnica ni uveljavljala in je poskus izpodbijanja mnenja izvedenca iz drugih razlogov skladno s 337. členom ZPP nedopustna pritožbena novota.
Psihofizično stanje A. A. je bilo tako, da je bil sposoben napisati oporoko, kar pa ne pomeni, da njegovo zdravstveno stanje ni vplivalo na oblikovanje rokopisa. Razumen je tudi zaključek sodišča o verjetnosti oporočiteljevega prikrivanja slabega počutja prisotnim.
Zakonskega določila, ki bi določal vrstni red zaslišanj v pravdnem postopku, ni, torej ga sodišče prve stopnje ni moglo kršiti.
zapuščinski postopek - spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - oseba, katere pravica je manj verjetna - obseg zapuščine - denar, ki naj bi spadal v zapuščino - dvig sredstev z računa zapustnika - obstoj pooblastila - prilastitev denarja
Za pritožnika ni sporno, da je med dediči podan spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, in da je zaradi tega treba prekiniti zapuščinski postopek in napotiti stranke na pravdo (212. člen ZD) ter da se na pravdo napoti stranko, katere pravico sodišče šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Pravilna je tudi presoja, da je manj verjetna njegova pravica.
Trditev o sodedičevi zlorabi zapustničinega pooblastila temelji na nekaj indicih, ki ob sodedičevih nasprotnih navedbah ne zadostujejo za verjetno izkazanost zaključka, da si je sodedič zapustničina sredstva prilastil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071510
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 393, 393/3, 406. ZD člen 132.
povrnitev nepremoženjske škode - denarna satisfakcija - objektivna pogojenost višine odškodnine - neskrbno ravnanje oškodovanca - deljena odškodninska odgovornost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - pobotni ugovor - prehod zapuščine na dediča - solidarnost se ne domneva - solidarnost na strani upnikov - delitev obveznosti in terjatev
Vezanost pravdnega sodišča na sodbo kazenskega sodišča pri identičnem dejanskem stanju pomeni vezanost na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost; pravdno sodišče teh dejstev ne sme ugotoviti drugače oziroma vsaj ne sme ugotoviti toliko drugače, da bi s tem prišlo v nasprotje z odločitvijo kazenskega sodišča.
Po 406. členu OZ se solidarnost upnikov ne domneva; če je več upnikov, jim dolžnik odgovarja solidarno le, če je solidarnost dogovorjena ali z zakonom določena. Nič od tega v obravnavanem primeru ni podano. To pa ne pomeni, da tožniki niso aktivno legitimirani. Aktivno legitimacijo so utemeljevali z dejstvom, da so dediči po pokojnem oškodovancu, česar toženec ni prerekal. Dediči v trenutku smrti vstopijo v položaj pokojnega (132. člen ZD), in sicer pod pogojem, da se ne bodo odpovedali dediščini. V spisu je sklep o dedovanju po pokojnem oškodovancu, ki potrjuje, da so tožniki zakoniti dediči po oškodovancu in dedujejo vsak do ¼ zapuščine. Torej so upravičeni vsak do 1/4 dosojene odškodnine. Višje sodišče je zato delno ugodilo pritožbi toženca in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremenilo tako, da toženec tožnikom ni dolžan odškodnine plačati solidarno. Gre za deljivo obveznost toženca, ki jo mora izpolniti štirim upnikom. Če je pri deljivi obveznosti več upnikov in ni določeno kaj drugega, se terjatev med njimi deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 339. člena OZ).
ZD člen 143, 175. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4, 365, 365-1.
stranke zapuščinskega postopka - položaj stranke v zapuščinskem postopku - dediči - pravica do pritožbe - priglasitev terjatve v zapuščinskem postopku - upnik kot stranka zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od dedičevega premoženja - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Upniki, ki ne zahtevajo, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja, niso stranke zapuščinskega postopka in lahko svoje terjatve uveljavljajo le v pravdi. Njihova pritožba zato ni dovoljena.
neupravičena obogatitev - vlaganje v nepremičnino - uporabnina - neupravičena uporaba stanovanja - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - omejitev odgovornosti dediča do višine podedovanega premoženja - vstop v pravdo - univerzalni pravni naslednik - prehod lastninske pravice - zaznamba spora - vsebina listine - zastaranje terjatve
Toženca lastninske pravice na nepremičnini nista dobila na podlagi dedovanja, marveč na pravnoposlovni podlagi, in še to vrsto let po zatrjevanih vlaganjih. Lastninska pravica tudi ni relevantna predpostavka pri presoji utemeljenosti zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve.
nemožnost uporabe nepremičnine - povrnitev sredstev - prekinitev postopka - razlogi za prekinitev postopka - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti postopka - smotrnost prekinitve postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanje - predhodno vprašanje - predmet dedovanja - obstoj dedne pravice - ugotovitev obstoja dedne pravice - naknadno najdena oporoka - nepremičnina - denarna sredstva na bančnem računu - drugačna dejanska in pravna podlaga
Prekinitev postopka je institut, ki v splošnem objektivno nasprotuje načelu ekonomičnosti (11. člen ZPP). Nabor prekinitvenih razlogov, v katerih se lahko sodišča za ta institut odločijo, je zato taksativno določen (206. člen ZPP). Za takšen primer gre tudi tedaj, ko je odločitev o utemeljenosti zahtevka odvisna od odločitve o obstoju neke pravice – če je to (predhodno) vprašanje kot samostojna pravna celota že predmet odločanja v drugem postopku (še zlasti pa, če je pričakovano, da bo ta hitro zaključen), lahko sodišče odloči, da tega vprašanja ne bo reševalo samo, pač pa postopek prekine do pravnomočnega zaključka drugega postopka. S tem ravna smotrno (prepreči morebitne različne rešitve istega vprašanja) in ekonomično (tako v časovnem kot stroškovnem vidiku).
Pritožbeno sodišče zato pritrjuje naziranju prvostopenjskega sodišča, da vprašanje obstoja toženkine dedne pravice predstavlja predhodno vprašanje v tem sporu – vendar le za del zahtevka, ki se na to nepremičnino dejansko nanaša. Pritožnica utemeljeno opozarja, da zahtevek za plačilo sorazmernega dela prisvojenih zapustnikovih denarnih sredstev temelji na drugačni pravni in dejanski podlagi. Ta del zahtevka je od odločitve v drugem postopku povsem neodvisen in omogoča ločeno, neprekinjeno obravnavo. Za prekinitev tega dela postopka ne obstoji zakonska podlaga, predvsem pa takšna prekinitev nasprotuje načelu ekonomičnosti.
pritožba zoper sklep o dedovanju - obseg zapuščine - sodelovanje v postopku - navzočnost na obravnavi - zapisnik o zapuščinski obravnavi - vsebina sklepa o dedovanju - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi - navajanje dejstev in dokazov v zapuščinskem postopku - novote v zapuščinskem postopku - dopustnost navajanja pritožbenih novot - dovoljene izjeme - določnost - nedovoljene pritožbene novote
Iz podatkov spisa izhaja, da sta bili pritožnici udeleženi v postopku na prvi stopnji. Na zapuščinsko obravnavo sta bili pravilno vabljeni; dejstev, ki jih sedaj navajata v pritožbah, pa nista zatrjevali. Zapuščinski postopek sodi med t. i. oficiozne postopke. Navajanje novih dejstev/dokazov je v teh postopkih izjemoma dopustno. V pritožbah niti ne trdita, da tega brez svoje krivde nista mogli storiti. Zato njune (nove) navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, ki je ni moč upoštevati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00080673
ZD člen 6, 6/1, 60, 60/1, 128, 128/1. OZ člen 34, 38. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
sprememba tožbe - dokazna ocena - tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - neveljavna oporoka - ničnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - kakšen mora biti predmet obveznosti - kdaj je predmet določljiv - nujni delež - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu
Vsebina oporoke mora biti mogoča, dopustna, določena oziroma določljiva (34. člen OZ). Predmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti (38. člen OZ). Vsebina oporoke je torej nedoločljiva, če se je tudi s sredstvi razlagi ne da ugotoviti.
Ugotavljanje vrednosti oporočnih določil oziroma predmetov ni vprašanje določljivosti. Slednje bo predmet zapuščinskega postopka v primeru, da bo tožnica uveljavljala prikrajšanje nujnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00071461
ZPP člen 180, 180/1, 318, 318/3. OZ člen 190, 190/1, 771.
pogodba o naročilu (mandat) - prevzemnik naročila - neupravičena pridobitev - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig sredstev z računa zapustnika - obveznosti prevzemnika naročila - dajanje računa - trditveno in dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredni dokazi - posredni dokaz - popolna tožba - sklepčna tožba
Procesnega vprašanja popolnosti tožbe in materialnopravnega vprašanja njene sklepčnosti se ne sme mešati z vprašanjem, ali bodo v tožbi (in morda kasneje) predlagani dokazi zadoščali za ugotovitev zatrjevanih dejstev. To je stvar dokaznega postopka in vsebinske odločitve o zahtevku.
Dokazno breme, da je dvignjen denar zapustnici izročen oziroma porabljen za njene potrebe, je bilo na toženki. Ne le zato, ker je v teoriji in sodni praksi ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistem, ki zatrjuje obstoj dejstva in ne na tistem, ki njegov obstoj zanika, pač pa tudi zato, ker je to njeno breme po materialnem pravu, to je 771. členu OZ. Prevzemnik naročila je namreč o opravljenem poslu dolžan dati račun in izročiti naročitelju vse, kar je iz opravljanja zaupanih poslov prejel.
Edini neposreden dokaz, ki ga je imelo sodišče prve stopnje v zvezi s tem na razpolago, je bilo zaslišanje toženke. Drži, da gre pri tem za dokaz, ki je načeloma enakovreden drugim dokazom. Zaradi zainteresiranosti stranke za lasten uspeh, pa ga je treba ocenjevati z zadostno mero skrbnosti, zadržanosti in kritičnosti in pri tem potrditev dokaznega rezultata praviloma iskati tudi v drugih dokazih. Če neposrednih dokazov ni, je treba upoštevati morebitne posredne dokaze.
Ker toženki denar, ki ga je dvignila z računa in ga zadržala zase, ni bil podarjen, niti za njegovo zadržanje ni imela kakšne druge pravne podlage, ga je dolžna ob upoštevanju prvega odstavka 190. člena OZ vrniti, in sicer tožniku, ki je zapustničin dedič do ½, polovico celotnega zneska s pripadki.
ZD člen 132, 133, 142, 142/2. ZPP člen 208, 208/1, 337, 337/1. OZ člen 299, 378.
pravno nasledstvo v pravdi - prekinitev pravdnega postopka - smrt stranke med pravdo - dedičev prevzem pravdnega postopka - položaj dediča - odpoved dedovanju - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - pravočasna predložitev vloge - dovoljena pritožbena novota - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Pritožnica je s predložitvijo izjave in povratnice dokazala, da se je odpovedala dedovanju po pokojnem očetu in da je izjavo o odpovedi dedovanju podala pravočasno. Ker z izpolnitvijo razveznega pogoja ni pravna naslednica po pokojnem drugem tožencu, ni podlage za izpodbijano odločitev, da se jo pozove k prevzemu postopka.
denarna terjatev do zapuščine - doplačilo storitev institucionalnega varstva
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po prejetih takšnih soglasij pravdnih strank odgovorih pravdnih strank izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi pred tem razpisalo še zadnji narok za glavno obravnavo, ravnalo v skladu z 279. a členom ZPP.
Pravno zmotna pa so pritožbena zatrjevanja o pravni odločilnosti tega, kar je zapustnica mislila ob podaji izjave 2. 3. 2005. Sama enostranska izjava volje namreč ne more imeti pravno zavezujočih učinkov za drugo stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00070696
ZPP člen 98, 98/3, 100. ZD člen 132, 142, 142/1. OZ člen 79, 79/3.
pooblastilo
V primeru spora oziroma materialnopravnega razmerja, ki glede na svojo naravo s smrtjo stranke preneha in kot je to v konkretnem primeru, ko je toženec, kot dolžnik v spornem odškodninskem materialnopravnem razmerju, umrl, ker pa ni imel dedičev, je bila zapuščina kot zapuščina brez dedičev izročena v last Republiki Sloveniji, je s smrtjo prvotoženca prenehalo ne samo materialnopravno razmerje med tožnico in prvotožencem, ampak tudi procesno pooblastilo, ki ga je prvotoženec dal svojemu pooblaščencu odvetniku.
Zato pa njegova priglasitev stroškov njegovega zastopanja stranke kot pravdnih stroškov umrlega toženca pomeni dejanje nepooblaščene osebe, ki pa ga glede na določbo tretjega odstavka 98. člena ZPP sodišče ne bi smelo upoštevati.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZD člen 142, 142/1.
ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obrazložen ugovor - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - dolžnikova pravica do izjave
Dolžničina trditvena podlaga v ugovoru dediča je bila zadostna. Dolžnica ima tudi pravni interes, da se njena odgovornost za zapustnikove dolgove v danem postopku omeji do višine podedovanega premoženja. Podala je namreč trditev o vrednosti zapuščine, in sicer takšni, kot izhaja iz sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnin v tem postopku, t. j. 272.564,67 EUR, s tem, ko je navedla, da naj se podatke o premoženju pridobi iz sklepa o dedovanju, ki je že v spisu, pa je navedla tudi, katero premoženje je podedovala. Z navedbo, naj podatke o podedovanem premoženju iz sklepa o dedovanju pridobi cenilec, je namreč smiselno zatrjevala, katero je podedovano premoženje oziroma, da le-to izhaja iz sklepa o dedovanju. Kadar so določene listine oziroma sodne odločbe del spisa, je podatke iz teh odločb, če se stranka na odločbe sklicuje, dopustno šteti kot del trditvene podlage in bi nasprotno formalistično stališče prekomerno poseglo v pravico stranke do izjave v postopku. V zvezi z vrednostjo podedovanega premoženja na dan zapustnikove smrti je pravilno, kot primeren dokaz, dolžnica predlagala še postavitev izvedenca cenilca.
dediščinska tožba - ugovor zastaranja - zastaranje dediščinske tožbe - zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe - poštenost posestnika zapuščine - nepošteni posestnik zapuščine - oporočna dedinja - univerzalno pravno nasledstvo - pasivna legitimacija dedičev - dedič dediča - poštenost dediča - drugi dedni red - kdo so nujni dediči
Pravica zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič zastara nasproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih. Na dolžino zastaralnega roka torej odločilno vpliva (ne)poštenost posestnika zapuščine. Nepošten je tisti posestnik, ki ve, da je (samo tožnik ali tudi) tožnik pravi dedič. Šteje se, da je posestnik zapuščine pošten že, če je „znatno verjetno“, da mu zapuščina pripada, in ne šele v primeru, če je to gotovo.
Univerzalno pravno nasledstvo pomeni prehod vseh pravic in obveznosti - prvi toženec je zato vstopil v pravni položaj pok. oporočne dedinje in je dolžan izpolniti le tisto, kar bi bila, če ne bi umrla pred vložitvijo tožbe, dolžna izpolniti ona. Vprašanje (ne)poštenosti se zato zanj ne presoja samostojno, ampak je odločilna le (ne)poštenost njegove pravne prednice.
Tožnika sta zapustnikova zakonita dediča, ne pa njegova nujna dediča (25. člen ZD). To pomeni, da bi dedovala le v primeru, če bi oporočna dedinja umrla pred zapustnikom, če bi se dedovanju odpovedala ali pa v primeru, če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova oporoka iz kateregakoli razloga neveljavna. Dejstvo, da tožnika nista nujna dediča, je za presojo (ne)poštenosti oporočne dedinje odločilno in ta primer loči od primerov iz sodne prakse, na katere se tožnika sklicujeta.