prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - izločitveni zahtevek dedičev - pomoč zapustniku - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica dediča
Med dedičema so torej sporna dejstva glede izločitve dela nepremičnin iz zapustnikovega premoženja, zato je sodišče prve stopnje upravičeno prekinilo zapuščinski postopek in dediča napotilo na pravdo (2. točka prvega odstavka 212. člena ZD). Pravilno je pravico dediča štelo za manj verjetno (213. člen ZD), saj je logično, da je on tisti, ki mora to svojo pravico uveljaviti in dokazati in to, zaradi spornih dejstev, v kontradiktornem pravdnem postopku.
ugovor po izteku roka - nedopustna pritožbena novota - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - odpoved dedovanju - prenos terjatve na novega upnika
Pritožba je zasnovana na zmotnem materialnopravnem izhodišču, da dolžnica upnici odgovarja za plačilo terjatve zgolj do višine podedovanega premoženja. Prvi odstavek 142. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) res določa, da je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, vendar dolžnica pri sklicevanju na citirano določbo zanemari, da ni dedinja po zapustniku, prav tako pa upničina terjatev ne izvira iz naslova zapustnikovega dolga. Iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. D 140/2017 z dne 15. 6. 2017 je namreč razvidno, da se je dolžnica z dedno izjavo, dano na zapuščinskem naroku dne 13. 6. 2017, dedovanju po zapustniku Š. Š. odpovedala, 93 % zapustnikove terjatve do dolžnice, ki se na podlagi 128. člena ZD prenese na upnico, pa temelji na pravnomočnem sklepu Okrajnega sodišča v Murski Soboti opr. št. N 47/2008, izdanega v postopku zaradi razdružitve solastnih nepremičnin.
sklep o dedovanju - zakonito dedovanje - izplačilo dednega deleža - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - predmet zapuščinskega postopka - dogovor o delitvi zapuščine
Ker se dediča glede hiše nista dogovorila drugače, tudi ta predstavlja del njunega skupnega, podedovanega premoženja. Če želi pritožnica iz te skupnosti izstopiti, bo morala v drugem (nepravdnem) postopku predlagati delitev skupnega premoženja ter uveljavljati izplačilo svojega deleža v denarju.
Priči morata skladno z določbo prvega odstavka 74. člena ZD izjavo poslednje volje oporočitelja brez odlašanja zapisati in jo čimprej izročiti sodišču ali jo ustno reproducirati pred sodiščem. Namen zapisa in izročitve izjave sodišču je, da se ustvari in ohrani dokaz o obstoju in vsebini ustne oporoke in v tem kontekstu je sodišče pravilno štelo, da neizpolnitev te obveznosti ne vpliva na veljavnost oporoke.
ZD člen 30, 52. ZPP člen 154, 154/2, 214, 214/2, 358. Odvetniška tarifa (2015) člen 20. ZOdvT tarifna številka 1200, 3102.
ugotovitev obsega zapuščine - ugotovitev vrednosti darila - vračunanje daril v dedni delež - vrednost nepremičnin - stanje na dan zapustnikove smrti - neodplačna pogodba - odplačen pravni posel med sorodniki - sklenitev več pogodb - pogodba o priznanju lastninske pravice - prodajna pogodba - pogodba o ustanovitvi služnosti - aleatornost - elementi tveganja - pogodbene obveznosti - prepoved obremenitve in odsvojitve - darilna pogodba - obnova nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - neprerekana dejstva - odločitev o stroških postopka - delni uspeh v pravdi - priglasitev in odmera odvetniških stroškov - napačna pravna podlaga - nagrada za narok v ponovljenem postopku - nagrada za zastopanje več oseb
O morebitni delni neodplačnosti sklenjene pogodbe ni mogoče sklepati le na podlagi primerjave ugotovljene vrednosti prodane nepremičnine v času nakupa ter višine plačane kupnine, ampak je treba upoštevati še vrednost drugih obveznosti oziroma bremen, ki jih je prevzel drugi toženec in so jih pogodbene stranke imele v mislih pri določitvi kupnine (ustanovitev služnosti, prepoved odsvojitve in obremenitve, predhodno financirana obnova, obveznost plačevanja stroškov). Na prvi pogled res kaže na delno neodplačno pogodbo, vendar pa to ne zadostuje. Pri presoji pomena ugotovljene razlike je treba upoštevati tudi, da ob sklenitvi pogodbe ni bilo gotovo, koliko časa bo trajala obremenitev s služnostjo, stroški in prepovedjo obremenitve in odtujitve. Pogodba zato vsebuje tudi elemente tveganja. S potekom časa bi se lahko izkazalo, da je vrednost (vseh) toženčevih izpolnitev presegla vrednost izpolnitve zapustnika in prve toženke, lahko pa bi bilo tudi nasprotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00038683
ZD člen 26, 141. OZ člen 40, 550. ZPP člen 165, 165/3, 351, 351/1, 355. ODZ paragraf 418.
ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - skupno premoženje zakoncev - lastninskopravni zahtevek - naknadno najdeno premoženje - dodaten sklep o dedovanju - pravnomočen sklep o dedovanju - sodelovanje v zapuščinskem postopku - sodna praksa - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - gradnja prizidka - nova stvar - gradnja na tujem svetu - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice - ničnost pogodbe o preužitku - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - ničnost in izpodbojnost - nedopusten nagib - namen oškodovanja - ugotovitev obstoja daril - neodplačno razpolaganje - izročilna pogodba - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - preuranjena tožba - pomanjkanje pravnega interesa
Praviloma je pogodba, s katero zakonec brez soglasja drugega zakonca razpolaga s stvarjo, ki sodi v njuno skupno premoženje, lahko le izpodbojna in ne nična. Navedeno pa ne izključuje uveljavljanja ničnosti po splošnih pravilih OZ (npr. če je na odločitev pogodbenika za sklenitev pogodbe odločilno vplival nedopusten nagib - izključen ali pretežni namen oškodovati drugega zakonca).
Tožničin zahtevek na ugotovitev, da nepremičnina spada v skupno premoženje njenih staršev in na določitev deležev na njem, ni vezan na rok. Če bo z njim uspela, bo materin delež na skupnem premoženju predstavljal novo najdeno premoženje, glede katerega bo mogoče izdati dodaten sklep o dedovanju. Pri tem ni odločilno, da je tožnica sodelovala na zapuščinski obravnavi po pokojni materi, saj takrat to premoženje ni bilo obravnavano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00035914
ZPP člen 100, 100/1. OZ člen 199, 312, 312/1. ZD člen 10, 10/3. SPZ člen 67, 67/2. SZ-1 člen 25, 25/4.
poslovodstvo brez naročila - nujen posel - tuj posel - popravilo strehe - posel rednega upravljanja - zamakanje strehe - soglasje solastnikov - smrt stranke - pooblastilno razmerje - obnovitveni razlog - zakonito dedovanje - materialnopravno pobotanje - pobotna izjava
Sodišče je v glavi odločbe zapisalo, da je toženka pokojna in da sodba glasi zoper njene dediče, ki pa ju je tudi poimensko navedlo. Toženka v pritožbi sicer navaja, da zato ker zapuščinski postopek še ni zaključen, ni jasno, ali se bosta dediča odpovedala dedovanju po toženki in ali bosta edina dediča, vendar pa je izpostavljena okoliščina v primeru, ko pravdno sodišče samo ugotovi, kdo so dediči, v zapuščinskem postopku pa bi sodišče o dedičih odločilo drugače, razlog za obnovo postopka. V izogib temu pa je pritožbeno sodišče v tem delu poseglo v uvod sodbe tako, da je kot stranko po pokojni toženki navedlo poimensko nedoločene dediče.
Glede na ugotovitev, da je bila streha dotrajana, da so strešniki padali z več strani strehe ter da je bilo vidno zamakanje, ki se je videlo z vrta in ulice ter tudi na fasadi, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da so bila izvedena sanacijska dela leta 2010 nujna, ker se je le tako lahko preprečila nadaljnja škoda in nevarnost, do katere je prihajalo zaradi zamakanja in padanja strešnikov. Takšen posel je bil nujen in neodložljiv.
oporočno dedovanje - dedovanje na podlagi zakona - krog dedičev - ugotavljanje zakonitih dedičev - zakoniti dedič - nujni dedič - bratje in sestre zapustnika - veljavnost oporoke - ustna oporoka - izredne razmere - pisna oporoka - oporočni dedič - pogoji za prekinitev postopka - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Odločilni dejavnik za veljavnost ustne oporoke so izredne razmere kot vzrok, da zapustnik ni mogel sestaviti pisne oporoke. Lahko so objektivnega značaja (nevsakdanji dogodki – npr. poplava, potres, epidemija, vojna ipd) ali subjektivnega značaja – vezane na konkretnega oporočitelja (npr. nenadna težka bolezen ali nepričakovano poslabšanje bolezni, nesreča ipd). Sodišče jih tolmači ozko, ugotavlja pa jih v vsakem primeru posebej glede na konkretne okoliščine primera. V obravnavanem primeru se je že na podlagi navedb matere pritožnice in obeh hčera oporočnega dediča na zapuščinski obravnavi zanesljivo prepričalo, da izredne razmere niso bile niti zatrjevane niti med strankami sporne. Ni bilo razlogov za prekinitev zapuščinskega postopka in za napotitev na pravdo zaradi spornih dejstev (210. člen ZD). Ker manjka osnovni pogoj za veljavnost ustne oporoke: izredne razmere, da zapustnica ni mogla napraviti pisne oporoke, je pravno pravilna presoja, da v pritožbi ponovno opisane ustno izražene želje zapustnice ne predstavljajo pravno relevantne ustne oporoke.
Zapustnica je bila po ugotovitvah sodišča vdova brez potomcev, njeni bratje in sestra so pokojni. Ugotovljeni zakoniti dediči so njihovi dediči oz. potomci (vključno z oporočnim dedičem). Zapustnikovi bratje in sestre po drugem odstavku 25. člena ZD sodijo v krog relativnih nujnih dedičev: nujni dediči so le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Potomci zapustnikovih bratov in sester, ki bi v obravnavanem primeru dedovali, če zapustnica ne bi napravila pisne oporoke, pa po zakonu nimajo lastnosti nujnih dedičev. Zanje ne velja vstopna pravica.
dedovanje - prekinitev postopka - dejansko ali pravno vprašanje - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
Pravdno sodišče je tisto, ki lahko ugotavlja pravo voljo oporočitelja. Sodišče prve stopnje je res v obrazložitvi sklepa zapisalo, da je na pravdo napotilo zaradi pravne narave sporne listine, a vendarle je iz obrazložitve razvidno, da ne gre samo za pravno vprašanje, ampak preplet pravnega z dejanskim vprašanjem.
veljavnost oporoke - ničnost oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oblikovanje volje - sposobnost za razsojanje - slabo zdravstveno stanje - podpis oporočitelja - nemoralno ravnanje - ponarejena oporoka - pristnost oporoke - neodpravljiva nesklepčnost - sila in grožnja
Pritožbeno opominjanje, da v konkretnem primeru ne pride v poštev določba 61. člena ZD, ki ureja razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let oziroma zaradi grožnje, sile, zvijače ali zmote, ni prepričljivo. Prav predmetna določba je uporabljiva za primere, ko oporočitelj ni sposoben za razsojanje, kar posledično pomeni, da ne more svobodno oblikovati svoje volje. Glede na ugotovljeno zdravstveno stanje zapustnice (demenca) je brezpredmetno razglabljati o tem, ali je zapustnica imela voljo in kakšna je bila. Bistveno je, da je zmerno hud upad njenih spoznavnih sposobnosti v sklopu sindroma demence onemogočal svobodno oblikovanje volje in razumevanje pomena oporočnega razpolaganja. Že samo dejstvo prizadetosti voljnega elementa zadostuje za ugotovitev, da mati ni mogla svobodno oblikovati svoje volje. Podana trditvena podlaga tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljuje izrek razveljavitvene, ne pa ničnostne sankcije.
O ponarejenosti oziroma nepristnosti oporoke bi bilo moč govoriti, če je zapustnica sploh ne bi podpisala. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da je bila oporoka zapustnici prebrana in da jo je podpisala v prisotnosti dveh prič. Že takšna ugotovitev negira tožnikove navedbe o ponarejenosti oziroma nepristnosti.
ugotovitev obstoja dedne pravice - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - ugotovitev očetovstva - pravica do poznavanja lastnega izvora - predhodno vprašanje - ničnost oporoke - priznanje očetovstva - dokaz očetovstva - pomanjkanje pravnega interesa - sorodstveno razmerje - dediščinska tožba
Očetovstvo je enoten pravni pojem, ki ga ni mogoče deliti po namenu pridobitve ali izgube kakšne pravice ali obveznosti, ki iz njega izvira. Ugotovitev očetovstva z vsemi pravnimi posledicami ureja rodbinska zakonodaja. Ugotavljati ga je dopustno le kot glavno, in ne kot predhodno vprašanje. Neodvisno od tega pa je kot glavno ali predhodno vprašanje vselej dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oz. priznanja.
Za ugotavljanje očetovstva je predpisan poseben postopek, ki pa bi ga lahko sprožil le tožnikov oče. Ta ustreznega zahtevka v takrat veljavnih rokih vse do svoje smrti ni postavil, pravica do ugotavljanja očetovstva pa ni prešla na njegove potomce. Interes otroka (njegova pravici do poznavanja lastnega izvora) lahko pretehta nad interesom pravne varnosti in potrebo po varovanju trajnosti obstoječih družinskih razmerij le v odnosu otrok – starš.
pisna oporoka pred pričami - prava volja zapustnika - skupna oporoka
V točkah 2. obeh oporok gre za skupni pisni oporoki pred pričami zakoncev - pritožnice in zapustnika, s katerima sta določila dediče in opisno navedla premoženje, ki je predmet dedovanja (oziroma zapuščine). Iz obeh oporok jasno izhaja volja zapustnika, da so njegovi dedič R. K., A. T., A. K. mlajši in R. T. in da dedujejo po enakih deležih. Vsebini obeh oporok z datumom 20. 1. 2014 v točki 2. tudi nista v medsebojnem nasprotju, ter se glede predmeta dedovanja dopolnjujeta. Iz zapisa ″ki se naj uveljavi po smrti obeh″ ni mogoče zaključiti, da iz takega zapisa izhaja volja zakoncev, da je to njuna oporoka, ki naj se uveljavi le v primeru hkratne smrti obeh.
dodatni sklep o dedovanju - premoženje v tujini - pristojnost slovenskega sodišča
Pritožbeno ni sporno, da je izdaja dodatnega sklepa o dedovanju bila predlagana v zvezi s premoženjem pokojnega slovenskega državljana, ki se ne nahaja v Republiki Sloveniji. Ker iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhaja, ali je premoženje, v zvezi s katerim je bila predlagana izdaja dodatnega sklepa o dedovanju, nepremično ali premično, prav tako pa iz razlogov o odločilnih dejstvih ne izhaja, da je za to premoženje izključno pristojen tuj organ (ter da je ta pristojni organ zapuščino pripravljen obravnavati), sodišče druge stopnje zaključuje, da je podana kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 163. členom ZD, saj izpodbijane odločitve zaradi pomanjkljivosti razlogov o odločilnih dejstvih ni mogoče preizkusiti.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugovor zoper plačilni nalog - taksna obveznost - čista zapuščina - čista vrednost zapuščine - lastninski delež na nepremičnini
V izpodbijanem sklepu se sodišče pri izračunu čiste vrednosti zapuščine ni ukvarjalo z vprašanjem, kolikšen delež nepremičnin je bil v lasti zapustnice in s tem predmet dedovanja.
pravica do nujnega deleža - uveljavljanje nujnega deleža - zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - razpoložljivi del zapuščine - vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža - pasivna legitimacija - vrednost zapuščine - čista vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - dopolnitev nujnega deleža - vrnitev darila v zapuščino - oblikovalna tožba - dajatvena tožba - izpodbojna tožba - zmanjšanje oporočnih razpolaganj
Tudi univerzalni dedni naslednik obdarjenca je dolžan vrniti darilo, če je to potrebno zaradi dopolnitve nujnega deleža.
Tožba za vrnitev daril je usmerjena na spremembo dejanskega in pravnega stanja, ki ga je ustvaril zapustnik s svojim brezplačnim razpolaganjem, ki je upoštevno pri izračunavanju nujnih deležev; za dediče naj se ustvari dejansko in pravno stanje, kakršno bi sicer bilo, če zapustnik ne bi razpolagal brezplačno z nerazpoložljivim delom svojega premoženja. To se doseže z oblikovalnim tožbenim zahtevkom oziroma ukinitvijo učinka zapustnikovega brezplačnega razpolaganja. Hkrati pa mora imeti tožba tudi dajatveni del – obdarjenec je dolžan vrniti darilo v zapuščino.
sporno dejansko stanje - dokazna ocena - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - izpovedba stranke - dokazna stiska - ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v nujni delež - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - dvig sredstev z računa zapustnika - prodaja delnic - vračilo posojila
Koncept objektivne in subjektivne ocene verodostojnosti vsakega dokaza posebej in vseh dokazov kot celote, je sodišče prve stopnje v sodbi prepričljivo vgradilo v argumente, s katerimi je ugotovilo dejansko stanje. Argumentacija sodišča prve stopnje je piramidna, ki na koncu prepriča, da tožnik ni dokazal, da je njegov brat prejel podarjeni denar od matere in da si je prilastil denar iz njenega bančnega račun.
Ocena dokazov sodišča prve stopnje le navidezno daje vtis prestroge ocene. Gledano skozi prizmo celotne dokazne ocene se izkaže, da je s to metodo sodišče prve stopnje uspelo prepričljivo in logično izkustveno pravilno ugotoviti (ne)obstoj odločilnih dejstev, še posebej zaradi dokazne stiske, v kateri so se znašle (vse) pravdne stranke, ker odločilnih dejstev ni bilo mogoče ugotoviti z zaslišanjem pok. M. L., pok. G. L. in pok. A. L.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00033054
ZD člen 132, 142, 142/1, 143, 145. OZ člen 190. ZFPPIPP člen 414, 415. ZIZ člen 67, 67/1.
dolg zapustnika - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - hipotekarni upnik - načelo prior tempore potior iure - prednostni vrstni red poplačila - vrednost podedovanega premoženja - neupravičena pridobitev - izvršilni postopek - nasprotna izvršba - razlogi za nasprotno izvršbo - stečaj zapuščine
Po ZD je odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove osebna. To se kaže v tem, da upnik zahtevka za plačilo zapustnikovega dolga (praviloma) ne more uveljaviti proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič (praviloma) odgovarja za obveznosti zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi z lastnim), in ne samo s podedovanim premoženjem. Vrsta premoženja, s katerim za zapustnikove obveznosti odgovarja dedič, tako ni omejena, omejena je le vrednost premoženja, do katere lahko odgovarja (glej prvi odstavek 142. člena ZD). Izjeme od teh pravil so v zakonodaji posebej določene.
Ob odločitvi, da sprejme zapuščino, katere edino vredno premoženje je predstavljalo stanovanje, ki je bilo s hipotekami obremenjeno do celotne vrednosti (za kar je tožnica po lastnih navedbah v tožbi vedela), bi tožnica morala računati s tem, da za dolgove zapustnika ne bo odgovarjala le s podedovanim premoženjem, temveč do višine vrednosti podedovanega premoženja (torej tudi s svojim siceršnjim premoženjem). Hipotekarni upnik, ki je prišel do (delnega) poplačila svoje terjatve v drugem izvršilnem postopku zoper tožnico (do česar je prišlo šele po popolnem poplačilu toženke v prvem izvršilnem postopku), in sicer s prodajo podedovanega (zastavljenega) stanovanja, je imel prednostno poplačilno pravico le iz tega premoženja, ne pa splošne prednostne pravice do poplačila (kot "prvi zapustnikov upnik"), kot očitno meni tožnica.
dodatni sklep o dedovanju - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - razlaga oporoke
Iz določil oporoke ne izhaja, da bi zapustnik želel, da bi dedinja V.L. dedovala vso njegovo premoženje, prav tako pa v oporoki ni jasno (nedvomno) izkazano, da bi želel zapustnik V.L. nameniti tudi predmetno (kasneje vrnjeno) premoženje.
Glede na navedeno so neutemeljena pritožbena navajanja, da bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati in razčiščevati širša družbeno - zgodovinska in družinska razmerja ter v zvezi s tem izvajati obsežen dokazni postopek.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4.
zapuščinski postopek - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - običajno bivališče
Republika Slovenija in Republika Hrvaška sta članici Evropske unije. Uredba št. 650/2012 se kot sekundarni pravni akt Evropske unije v Republiki Sloveniji in v Republiki Hrvaški uporablja neposredno in predstavlja del pravnega reda Republike Slovenije in Republike Hrvaške kot članic EU. Namen navedene uredbe je (med drugim), da se o celotni zapuščini zapustnika odloča na enem mestu, v enem zapuščinskem postopku. Kot temeljno pravilo o pristojnosti pa Uredba (v 4. členu in 23. točki uvodnih določb) določa, da je za odločanje o celotnem dedovanju pristojno sodišče države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče.