CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00043714
ZFPPIPP člen 235, 235/2, 414, 414/1, 416, 416/1, 416/4, 416/4-1, 417, 417/1, 417/1-1. ZD člen 123, 123/1, 131, 132, 142a, 142b, 206. ZPP člen 108, 108/4, 180a.
predlog za začetek stečajnega postopka - stečaj zapuščine - stranke predhodnega postopka - navedba stranke - neznani dedič - zmotna uporaba materialnega prava - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Postopek stečaja zapuščine je dovoljeno voditi nad zapuščino po vsaki umrli fizični osebi (prvi odstavek 414. člena ZFPPIPP), zato se lahko začne takoj po smrti zapustnika, ne glede na to, ali je do uvedbe oziroma začetka postopka stečaja zapuščine zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju.
Procesna dejanja, ki jih je v predhodnem stečajnem postopku po splošnih pravilih upravičen opravljati stečajni dolžnik, je v predhodnem postopku stečaja zapuščine upravičen opravljati dedič.
Da bi se predhodni postopek s predlogom sploh lahko opravil, mora biti sodišču identiteta oseb, ki so v predhodni postopek vključene kot stranke (torej dediči), znana, sicer postopka ne more voditi. Identiteto dediča / dedičev kot stranke oziroma tistega, ki nastopa v njegovem imenu, v primeru, če so neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, je dolžan v svojem predlogu navesti vložnik predloga, v konkretnem primeru torej upnik. Če je zapuščinsko sodišče ugotovilo, da ni dedičev, ali kadar se ne ve, ali je kaj dedičev, pa se v zakonsko določenem roku ni nihče zglasil ter je bilo zato ugotovljeno, da gre za zapuščino brez dedičev, pa mora slednje navesti in tedaj temu primerno oblikovati svoj predlog.
dodatni sklep o dedovanju - kasneje najdeno premoženje - dedna izjava - odpoved dediščini - nepreklicnost dedne izjave
Sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, tudi ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD).
Odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Dedič izjavo lahko poda najkasneje do konca postopka na prvi stopnji, torej do izdaje sklepa o dedovanju (133. člen ZD). Dedič se lahko odpove dedovanju le v svojem imenu ali pa tudi v imenu svojih potomcev in zaradi jasnosti mora sodišče dediča, ki podaja takšno izjavo, na to posebej opozoriti (5. odstavek 208. člena ZD). Odpoved v korist določenega dediča pa ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o odstopu svojega dednega deleža (2. odstavek 136. člena ZD). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sprejelo načelno pravno mnenje (VSS 2-3/70, stran 8 in ZSO, 15.4.1970, stran 227), da se odpoved dediščini v korist določenega dediča šteje za izjavo o odstopu deleža na znanem zapuščinskem premoženju, ne pa tudi o odstopu deleža na pozneje najdenem premoženju. Določilo 221. člen ZD ureja dedovanje pozneje najdenega premoženja in jo je potrebno razlagati upoštevajoč citirano načelno pravno mnenje. To pomeni, da mora sodišče ob izdaji novega sklepa o razdelitvi pozneje najdenega premoženja najprej oceniti, ali je bila dana dedna izjava po vsebini odpoved dediščini - v tem primeru razdeli novo najdeno premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, ali pa gre za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču. V tem primeru sodišče odstopa glede novo najdenega premoženja ne more upoštevati, zato mora kot dediča po zapustniku upoštevati tudi dediča, ki je podal takšno izjavo o sprejemu dediščine in odstopu dednega deleža sodediču.
zavarovanje zapuščine - popis in ocenitev zapuščine - zapečatenje - opravičeni razlogi - poseg v osebnostne pravice posameznika - intelektualna lastnina - neopredelitev do odločilnih dejstev - obstoj zunajzakonske skupnosti - spor med dediči - spor glede obsega zapuščine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - spor o pravnih vprašanjih - manj verjetna pravica dediča - napotitev dediča na pravdo - skrbnik zapuščine - upravitelj zapuščine - lastnina zapustnika - izločitev gospodinjskih predmetov iz zapuščine - uveljavljanje lastninske pravice na predmetu zapuščine - kršitev pravice do izjave v postopku - izjasnitev o navedbah nasprotne stranke - izdaja sklepa pred iztekom roka za odgovor - odprava procesne kršitve pred pritožbenim sodiščem - vsaka stranka krije svoje stroške postopka
Popis premoženja je sredstvo za zavarovanje zapuščine pa tudi interesov dedičev. Ta ukrep je praviloma nizko intenziven poseg v lastninsko sfero sodedičev ali tretjih oseb. ZD pozna dve podlagi za odreditev popisa in cenitve zapuščine. Popis je obvezen, če to zahtevajo pokojnikovi dediči, volilojemniki ali upniki, če to zahteva skrbnik zapuščine ali če gre za omejitev dedovanja po 128. členu ZD. Sodišče pa ga lahko odredi tudi iz drugih upravičenih razlogov. V konkretnem primeru so takšni razlogi za popis zapuščine podani (obstaja spor med dvema osebama glede statusa dediča in glede obsega zapustnikovega premoženja; s popisovanjem ne bo poseženo v zasebnost nikogar; sporno je predvsem premično premoženje, ki je fizično manjšega formata, deloma verjetno hranjeno v elektronski obliki in kot tako nadpovprečno podvrženo izginotju ali poškodovanju).
napotitev na pravdo - vezanost na napotitveni sklep - oblikovanje tožbenega zahtevka - spor o obsegu zapuščine
Če bo dedič tožbo vložil, s svojim zahtevkom ni vezan na predmetni (izpodbijani) napotitveni sklep zapuščinskega sodišča, pač pa ga lahko oblikuje glede na svoje trditve in zahteve tudi kar se tiče premoženja, ki v tem sklepu ni omenjeno.
ZD člen 163, 173, 214, 214/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 354, 354/1, 355, 355/1, 365, 365-3.
postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - sklep o dedovanju - ugotovitev obsega zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - podatki o številkah transakcijskih računov pri izvajalcih plačilnega prometa v tujini - višina denarnih sredstev na računu - seznanitev s podatki - dolžnost seznanitve - priglasitev k dedovanju - izjava o sprejemu dediščine - zmotna oziroma nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dedinja v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo celotnega obsega zapustničinega premoženja in da se zato ni mogla izreči o svojih morebitnih zahtevkih, povezanih z dedovanjem. S tem je bila prikrajšana v uveljavljanju svojih pravic, ki so predmet obravnavanja v zapuščinskem postopku.
Zakupna pogodba med zapustnikom in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določala pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi lahko bil zakup predmet dedovanja. Ker je Sklad sodišče obvestil, da prvi od pogojev za dedovanje zakupne pogodbe ni izpolnjen, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o deodvanju, saj se je vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za podedljivo pravico, izkazalo kot sporno.
ZPVAS člen 1, 1/3, 1/3-3, 8, 8/2, 8/7. ZD člen 2, 221. ZTLR člen 52.
dedovanje premoženjskih pravic po zpvas - novo najdeno premoženje - pozneje najdeno premoženje zapustnika - lastnik nepremičnin - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - skupna lastnina - solastnina - predmet dedovanja - denacionalizacija agrarne skupnosti - vrnitev premoženjskih pravic članom agrarnih skupnosti - pravica paše - služnostna pravica paše - služnostna pravica - obseg služnosti - pridobitev stvarne služnosti - nastanek služnostne pravice
Predmet dedovanja so premoženjske pravice na premoženju agrarne skupnosti, ki je bilo predmet podržavljenja.
V skladu z drugim odstavkom 8. člena ZPVAS se dedovanje po prejšnjem imetniku premoženjske pravice v agrarni skupnosti izvede po zakonu o dedovanju, vrnjene premoženjske pravice pa se štejejo za pozneje najdeno premoženje. Odvzeto premoženje se je vračalo tistim osebam, ki so bile v času podržavljenja vpisane v zemljiško knjigo.
Ker zapustnik v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah ni vpisan kot lastnik, pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju niso izpolnjeni.
Pritožnica uveljavlja varstvo pašnih pravic, ki po vsebini ustrezajo služnostni pravici paše.
Premoženje agrarnih skupnosti je članom agrarnih skupnosti omogočalo določene privilegije v obliki skupnega uživanja in izkoriščanja ter gospodarjenja z njimi. Gre za privilegije, kot so pravica do paše, do nabiranja stelje, dračja, sečnje lesa, pravica do napajanja živine in druge s tem podobne služnostne pravice na tuji stvari (3. alineja tretjega odstavka 1. člena ZPVAS). Služnostna pravica, ki je bila predmet vračanja po ZPVAS, se je članu agrarne skupnosti vrnila le, če je bilo glede na dejansko in pravno stanje stvari takšno pravico mogoče vzpostaviti in če so bili za vzpostavitev te pravice izpolnjeni pogoji iz 49. do 59. člena ZTLR (sedmi odstavek 8. člena ZPVAS).
Začasna odredba, ki jo sodišče izda med zapuščinskim postopkom, je namenjena zavarovanju oziroma ohranitvi zapuščine za dediče, dokler ni odločeno o dedovanju oziroma delitvi zapuščine. Gre torej za začasen ukrep, s katerim se sodedičem (ali tretjim osebam) preprečijo ravnanja (ali opustitve), ki bi utegnila razvrednotiti ali kako drugače ogroziti zapuščino. Ni pa ta ukrep namenjen reševanju že nastalih sporov med sodediči. Če je torej pritožnikova sodedinja doslej res samovoljno upravljala in razpolagala z zapuščino, ima pritožnik na voljo ustrezne stvarnopravne in obligacijske zahtevke, ne more pa z začasno odredbo doseči sanacije že izvršenih nedopustnih posegov v zapuščino, niti zahtevane vzpostavitve njenega stanja, kakršno je bilo v času zapustnikove smrti. Sodišče prve stopnje je potemtakem pritožniku materialnopravno pravilno odreklo predlagano začasno pravno varstvo.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - obstoj terjatve - dokazno breme - terjatev do zapuščine
Dokazno breme v pravdi za dokazovanje obstoja terjatve, ki jo v zapuščinskem postopku zakonita dedinja zanika, je na strani upnika, torej oporočnega dediča. Če bo oporočni dedič v pravdi to dokazno breme zmogel, se bo dokazno breme o neobstoju terjatve prevalilo na zakonito dedinjo. Zapuščinsko sodišče, ki dokazov v zapuščinskem postopku ne izvaja, je zato pravilno ocenilo, da se v tem primeru trditev oporočnega dediča šteje za manj verjetno.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapuščine - izročilna pogodba - soglasje dedičev - zakonska domneva - darilo - darilo dediču - manj verjetna pravica - napotitveni sklep - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - vsebina napotitvenega sklepa - oblikovanje tožbenega zahtevka
Zapustnik, ki je oče petih otrok, je s svojim sinom E. E. sklenil dve izročilni pogodbi, obe v notarskem zapisu, zadnja je bila tudi zemljiškoknjižno realizirana. Po določilu 547. člena OZ je izročilna pogodba veljavna le tedaj, če se z njo strninjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo, v primeru nestrinjanja pa se izročeni deli premoženja štejejo za darila in se z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem (prvi odstavek 550. člena OZ). V obravnavani zadevi ni sporno, da ostali štirje otroci zapustnika niso sodelovali pri sklepanju izročilne pogodbe in svojega soglasja k izročitvi premoženja niso podali. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ocenilo, da je glede na zakonsko domnevo o darilu manj verjetna pravica pritožnika in ga zato napotilo na pravdo.
Stranka na vsebino napotitvenega sklepa ni vezana ter lahko tožbo vloži tudi glede drugih spornih dejstev. Predvsem pa mora sama (ne glede na sklep zapuščinskega sodišča) paziti na pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka in v tem okviru tudi na ustrezno pasivno legitimacijo. Vsebina napotitvenega sklepa tako stranke ne omejuje, da vloži tožbo zoper vse tiste dediče, za katere meni, da morajo glede na vsebino zahtevka sodelovati na pasivni strani.
ZD člen 210, 212, 213, 213/1, 213/4, 213/5. ZPP člen 70, 142, 142/3, 339, 339/2-8.
dedovanje - izpodbijanje sklepa o dedovanju - veljavnost oporoke - ugotovitev obsega zapuščine - spor o zapuščini - sporna dejstva med dediči - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - nevložitev tožbe - nadaljevanje zapuščinske obravnave - vabilo na narok - osebna vročitev - fikcija vročitve - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nekonkretiziranost trditev - izločitev sodnika - razlogi za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - posplošenost navedb stranke - sklep o dedovanju - časovne meje pravnomočnosti - pisna izdelava odločbe
Če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, zapuščinsko sodišče o tem sporu ne odloča (212. člen ZD). Enako velja za spor o veljavnosti oporoke, kadar so med strankami sporna dejstva, kot je bilo v tem primeru (210. člen ZD). V takšnih situacijah mora zapuščinsko sodišče stranko, katere pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). To je zapuščinsko sodišče v obravnavani zadevi storilo. Pritožnik tožbe ni vložil, zato je zapuščinsko sodišče zapuščinsko obravnavo pravilno nadaljevalo in dokončalo. Pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča pa ni ovira, da se o zadevnem zahtevku oziroma zahtevkih ne bi mogla sprožiti pravda (peti odstavek 213. člena ZD).
Državne meje v času med vročitvijo vabila (julij 2020) in narokom (september 2020) niso bile zaprte, ampak jih je bilo mogoče prehajati. Bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, s tem, ko naj ga sodišče ne bi pravilno povabilo na narok 7. 9. 2020, pritožnik ni izkazal.
novote v zapuščinskem postopku - nova dejstva ali dokazi - uveljavljanje dedne pravice
V zapuščinskih postopkih po presoji pritožbenega sodišča sicer načelno ni povsem izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi z 42. členom ZNP-1, treba pa je pri tem upoštevati naravo in namen zapuščinskega postopka, že navedene določbe ZD in upoštevati tudi, ali gre za uveljavljanje le novih dejstev, ali za uveljavljanje dedne pravice, pomembno pa je zlasti tudi, ali so bili udeleženci postopka jasno opozorjeni, kakšne obveznosti imajo v postopku in kakšne bodo posledice, če teh obveznosti do danega roka ne izpolnijo.
V zapuščinskih postopkih po presoji pritožbenega sodišča sicer načelno ni povsem izključena uporaba določbe 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi z 42. členom ZNP-1, treba pa je pri tem upoštevati naravo in namen zapuščinskega postopka, že navedene določbe ZD in upoštevati tudi, ali gre za uveljavljanje le novih dejstev, ali za uveljavljanje dedne pravice, pomembno pa je zlasti tudi, ali so bili udeleženci postopka jasno opozorjeni, kakšne obveznosti imajo v postopku in kakšne bodo posledice, če teh obveznosti do danega roka ne izpolnijo.
ZD člen 142. OZ člen 186, 190, 393, 393/1, 393/2, 394, 395.
denarne obveznosti - deljive obveznosti - nedeljive obveznosti - delitev obveznosti in terjatev - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov - domneva solidarnosti - neupravičena obogatitev - nepogodbena odškodninska odgovornost - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - osebna odgovornost dediča - solidarna odgovornost dedičev - obseg odgovornosti - vrednost podedovanega premoženja - meje pravnomočnosti sklepa o dedovanju - ugovor omejitve odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove - obremenitev nepremičnin s hipoteko
Solidarnost obveznosti se ne domneva. Ob ugotovitvi, da gre za obveznost, ki je nastala po pravilih o neupravičeni obogatitvi, sta domnevna prodajalca nepremičnin oziroma pravni nasledniki dolžna plačati svoj del obveznosti.
Osebna odgovornost dedičev se kaže v tem, da upnik zahtevka na izplačilo dolga ne more uveljavljati proti zapuščini, ampak samo proti dediču, kot tudi v tem, da dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem (tudi lastnim) in ne samo s podedovanim.
Dediči morajo računati s tem, da za dolgove zapustnika odgovarjajo tudi s svojim premoženjem (do višine vrednosti podedovanega premoženja) in ne le s podedovanim, zato morajo ustrezno aktivno ravnati pri poplačilu zapustnikovih upnikov. Pri tem v svoji izbiri, kateremu upniku dati prednost pri poplačilu, niso povsem avtonomni. Če je dal zapustnik prednost določenim upnikom in dopustil, da so svoje terjatve zavarovali s hipotekami na njegovih nepremičninah, imajo enako možnost tudi dediči.
ZPP člen 105b, 116, 116/1, 117, 117/2, 120, 120/1, 350, 350/2. ZD člen 163.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - začetek teka roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zapuščinski postopek - prepozno vložena pritožba - zavrženje pritožbe - zamuda roka - upravičen razlog za zamudo roka - nedopustno ravnanje policistov - nezakonito pridržanje - brez svoje krivde - vložitev vloge v elektronski obliki - zavrženje vloge
Dedinja je predlog za vrnitev v prejšnje stanje v zapuščinskem postopku vložila prepozno. Že ob vložitvi pritožbe je vedela za zamudo pritožbenega roka in za razloge zanjo, zato je 15-dnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje začel teči že tedaj.
Bistveno je vprašanje, kdaj je dedinja izvedela za zamudo, ne pa vprašanje, ali so jo policisti upravičeno ustavili zaradi prometnega prekrška in jo zadrževali, ali ne.
ZDen člen 74, 88. ZOdvT člen 8, 8/1. ZTLR člen 29.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek - obseg zapuščine - vrnitev nacionaliziranega premoženja - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - pravica graditi - dobroverna posest - družbeno premoženje - priposestvovanje stvari v družbeni lastnini - soglasje za vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - neupravičena obogatitev - zastopanje več strank
Res je, da se od lastnika nepremičnine, ki mu je znano neskladje med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim stanjem, pričakuje skrbnost, da prepreči priposestvovanje. Vendar v obravnavanem primeru to ni relevantno, ker je bilo sporno premoženje do vrnitve lastninske pravice D. D. v denacionalizacijskem postopku družbeno premoženje, na katerem priposestvovanje sploh ni mogoče.
Krivice, ki so se zgodile z nacionalizacijo, so se popravljale z denacionalizacijo. Krivica je z nacionalizacijo storjena denacionalizacijskemu upravičencu.
F. F. je v tem postopku stranko zastopala kot stečajna upraviteljica in ne kot odvetnica, zato ji odvetniški stroški ne gredo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSC00043492
ZPP člen 224, 224/3, 224/3. ZD člen 163, 212.
prekinitev zapuščinskega postopka - spor o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo - zapisnik kot javna listina
Zapisnik je javna listina, za katero velja zakonska domneva, da potrjuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v njej navedena dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (prvi in tretji odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
Glede na določbo 212. člena Zakona o dedovanju samo spor o obsegu zapuščine med dediči zapuščinskemu sodišču nalaga prekinitev zapuščinskega postopka in napotitve na pravdo.
zapuščinski postopek - zahteva za ločitev zapuščine - rok za vložitev zahteve - prekluziven rok - pogojna terjatev - rok za uveljavljanje terjatve - uvedba dedovanja - ipso iure dedovanje - zapuščinska masa
Zakonski rok, v katerem je mogoče zahtevati ločitev zapuščine, torej teče od uvedbe dedovanja, to je od smrti zapustnika in ni vezan na okoliščine na strani potencialnega separatista. Gre torej za objektivni rok, ki je prekluziven. Zakonodajalec je očitno presodil, da kasneje kot tri mesece po tem, ko je že prišlo do zlitja zapustnikove premoženjske mase s premoženjsko maso dediča, niso dopustni posegi z učinkom ex tunc. Pritožnikov zahtevek za ločitev zapuščine je bil vložen prepozno.