Materialni udeleženci imajo pravico do vlaganja pravnih sredstev zoper meritorno odločbo, ki se nanašajo na njihove pravice iz zapuščine. Pritožba razdedinjene hčerke zapustnice je dovoljena.
Vprašanje razdedinjenja je bilo v obravnavanem primeru kot predhodno vprašanje za izdajo sklepa o dedovanju pravnomočno rešeno v pravdi, zato zapuščinskega postopka ni mogoče več prekinjati. Vložitev ustavne pritožbe zoper pravnomočno sodbo, s katero je ugotovljeno razdedinjenje dediča, ni razlog za prekinitev zapuščinskega postopka.
ZD člen 40, 133, 133/1, 138, 138/1. ZPP člen 224, 224/1, 224/4.
izpodbijanje sklepa o dedovanju - priznanje pravne veljavnosti oporoke - nujni dedič - nujni delež - podpis zapisnika zapuščinske obravnave - odpoved dediščini - uveljavljanje pravice do nujnega dednega deleža v pritožbenem postopku - javna listina
Iz zapisnika povsem jasno izhaja, da pritožnik na obravnavi nujnega dednega deleža ni uveljavljal. Z izjavo, da priznava oporoko in ne uveljavlja ničesar, se je dejansko odpovedal dedovanju (prvi odstavek 133. člena ZD). Izjave o odpovedi dediščini (ali o sprejemu dediščine) ni mogoče preklicati (prvi odstavek 138. člena ZD).
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - sporna dejstva - prikrajšanje nujnega deleža - pravica do nujnega deleža - vračunanje darila zakonitemu dediču - obstoj darila - vrnitev darila - manj verjetna pravica
Prvostopenjsko sodišče je ob dejstvu, da je obstoj darila sporen, ravnalo prav, ko je zapuščinski postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. Šele ko bo v pravdi ugotovljeno, ali gre pri pogodbi z dne 11. 3. 1968 za darilno ali odplačno pogodbo, bo lahko prvostopenjsko sodišče odločalo o dednopravnih vprašanjih, kot so obstoj in prikrajšanje nujnega deleža, vračunavanje in vrnitev daril.
S tožbo izpodbijani dedni dogovor z dne 19. 11. 2019 je po vsebini sodna poravnava. Ker ima le-ta učinke pravnomočne sodbe, so zoper njo mogoča le izredna pravna sredstva. Stranke jo lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev (zaradi napak volje, sodelovanja sodnika, ki bi moral biti izločen, ter kršitve pravil o pravdni sposobnosti in zastopanju; glej 392. člen ZPP).
zapuščinski postopek - nadaljevanje prekinjenega postopka - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - spor o pravnih vprašanjih
Obravnavana zadeva in zapuščinska zadeva po pokojnem možu zapustnice sta medsebojno povezani. Dediči po obeh zapustnikih so isti, sporna so ista ali vsaj podobna dejanska in pravna vprašanja, zato je smotrno, da se ju hkrati rešuje. S tem se bo pospešilo obravnavanje obeh zadev in zmanjšali se bodo stroški.
Glede na trditve tožečih strank razlog za zahtevano razvezo pogodbe o preužitku ni v kršitvi obveznosti v sklopu potrebne in dogovorjene vsakodnevne pomoči in oskrbe prvo tožnice-gledano izključno s stališča pogodbeno opredeljenih pravic in obveznosti strank, temveč le v očitkih, da prvo toženka s svojimi ravnanji ne omogoča prvi tožnici, enako pa velja tudi za drugo tožnico, nemotenega bivanja v stanovanjski hiši na naslovu Š. v obsegu ene sobe in souporabe vseh ostalih delov stanovanjske hiše.
Ker kmetovanje na prevzeti kmetiji ne predstavlja dela pogodbeno prevzetih obveznosti prvo toženke, posledično, kot je to pravilno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje, opustitev kmetovanja ali morebitno nepravilno kmetovanje tudi ne more biti pravno upošteven razlog za razdor pogodbe.
Preužitkarska pogodba je pogodba, pri kateri preužitkar izbere osebo, ki bo zanj skrbela in od katere bo pridobil ustrezno pomoč (v obliki dajatev in storitev) do svoje smrti. Kljub temu pa je sodna praksa že zavzela stališče, da če ni izrecnega drugačnega dogovora pogodbenih strank, za doseganje namena tovrstne pogodbe, ki je v nudenju potrebne pomoči v obliki dogovorjenih dajatev in storitev, sobivanje ni potrebno, ker se preužitkarju dogovorjena pomoč lahko zagotovi tudi v primeru, če s preužitkarskim zavezancem ne živita skupaj, po potrebi tudi s pomočjo tretje osebe.
Zaklenjen del kleti (eden od dveh prostorov v kleti) v primerjavi z omogočeno izključno uporabo dogovorjene sobe in souporabo ostalih delov hiše pomeni neizpolnitev le neznatnega dela obveznosti, kar pa v skladu s 110. členom OZ ne omogoča razdora pogodbe.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046982
SPZ člen 60, 60/1. OZ člen 564.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - izročitev v posest - ničnost pogodbe o preužitku - aleatornost - bolezen - prikrito darilo - namen izločitve - dedovanje
Skladno z določilom prvega odstavka 60. člena SPZ, je pokojni izgubil lastninsko pravico na konju že s sklenitvijo pravnega posla in z njegovo izročitvijo v posest E. E. in ne šele s podpisom pogodbe o prenosu lastninske pravice.
Zaradi aleatorne narave pogodbe je zato izključena vsaka možnost uporabe pravil o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev v času sklenitve pogodbe, za katere se ne more trditi, da morata biti v času sklenitve pogodbe vsaj približno enaki oziroma sorazmerni.
začasni skrbnik zapuščine - primernost osebe za skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine
Institut skrbnika zapuščine ne pomeni, da to nalogo lahko opravlja le oseba, ki neposredno izvaja posamezne naloge (npr. upravljanje s kmetijskimi stroji, delo na kmetiji), ampak lahko v okviru organizacije dela to nalogo zaupa komu drugemu. Zaradi nesoglasij in nezaupanja med zakonitimi dediči in oporočno dedinjo in ker sodišče ni moglo najti primerne osebe, ki bi bila sposobna in zaupanja vredna, je sodišče postavilo dva začasna skrbnika.
ZPP člen 25. ZD člen 163, 177, 177/1. ZS člen 114, 114/3. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8.
spor o pristojnosti - spor o krajevni pristojnosti - zapuščinska zadeva - prebivališče zapustnika - katastrska občina
Za zapuščinsko obravnavo je krajevno pristojno okrajno sodišče, na katerega območju je imel zapustnik ob smrti stalno ali začasno prebivališče.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00048081
ZPP člen 224. ZD člen 210. ZZZDR člen 124, 126. DZ člen 185. OZ člen 550, 550/1, 564. ZN člen 3.
pogodba o preužitku - odplačen pravni posel - odplačno razpolaganje - dolžnost preživljanja staršev - pogodba v obliki notarskega zapisa - prava pogodbena volja - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - ugotovitvena tožba - pravni interes za tožbo - izročilna pogodba - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku
Med pravdnima strankama je sporno, ali je pogodba, ki jo je tožnica sklenila z zapustnico, odplačna ali ne. Gre za vprašanje dejanske narave, ki ga zapuščinsko sodišče ne sme rešiti samo, ampak mora stranke napotiti na pravdo. Za odgovor na to vprašanje je namreč treba ugotoviti pravo pogodbeno voljo strank, kar terja izvedbo dokaznega postopka, ki ni v pristojnosti zapuščinskega sodišča.
Ker je bila pogodba sklenjena v obliki notarskega zapisa, ima pravni učinek javne listine, zato velja domneva resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (224. člen ZPP), vendar je ta domneva izpodbojna. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da pri notarskih zapisnih ne sme biti nikoli dvoma o pravnem značaju sklenjenega pravnega posla in o vsebini izražene pogodbene volje.
Sporna pogodba je po svoji vsebini in namenu dejansko pogodba o preužitku, ki je odplačen pravni posel.
Pravica izpodbijati domnevno očetovstvo je osebna, statusna pravica, ki se ne prenaša na dediče (intuitu personae) v kakršnemkoli krogu. Tako pritožnica kot dedinja domnevnega očeta nima aktivne legitimacije za izpodbijanje očetovstva zapustnika v razmerju do njenega brata.
Navedeni nujni dedič je svojo zahtevo za uveljavitev nujnega dednega deleža med zapuščinskim postopkom že podal in zato do zastaranja v teku trajanja zapuščinskega postopka ne more več priti (tretji odstavek 369. člena OZ).
Pravilno je stališče, da je bilo z vložitvijo tožbe na ugotovitev dedne pravice zastaranje zahteve za uveljavitev nujnega dednega deleža pretrgano (365. člen OZ).
zapuščinski postopek - obseg zapuščine - razpolaganje dediča z zapuščino - separatio bonorum - ločitev zapuščine - ločitveni upnik - terjatev upnika v zapuščinskem postopku - prekinitev zapuščinskega postopka - izvršilni naslov - pripoznava zahtevka
Z odreditvijo ločitve zapuščine namen tega instituta, ki je poplačilo zapustnikovega upnika, še ni dosežen. Ločitveni upnik mora sprožiti ustrezen postopek za poplačilo svoje terjatve, in sicer izvršilni postopek oziroma pravdo z dajatvenim zahtevkom, če še ne razpolaga z izvršilnim naslovom.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - sodediči - dedna izjava
A. A. se je odpovedal dediščini v korist sodedinje B. B., kar pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik še vedno ohranja položaj dediča.
odpoved neuvedenemu dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - meje pravnomočnosti - napotitev na pravdo
S tem, ko dedič v zapuščinskem postopku po očetu s tožbo ni izpodbijal sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, se pravici do morebitnega izpodbijanja sporazuma v zapuščinskem postopku po zapustnici (materi) ni odpovedal. Dejansko gre za dve ločeni zadevi, za pravnomočno končan zapuščinski postopek po očetu in za predmetni zapuščinski postopek po materi udeležencev postopka. Le v primeru, da bi v zapuščinskem postopku po svojem očetu vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju in bi bilo o zadevi pravnomočno odločeno, bi lahko govorili, da je bilo o vprašanju njegove dedne pravice iz navedenega naslova že pravnomočno odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00048186
ZD člen 133, 163, 205, 208. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 337.
pritožbena izjava o odpovedi dedovanju
V konkretnem primeru pritožnica takšne izjave do konca zapuščinskega postopka na prvi stopnji ni podala, je pa izjavo o odpovedi dedovanju v skladu s 133. členom ZD podala v pritožbenem postopku.
Glede upoštevanja pritožbenih novot v zapuščinskih postopkih in glede uporabe pravil o prekluziji iz 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je treba upoštevati naravo in namen tega postopka.
Izjava o odpovedi dediščine je dedna izjava (208. člen ZD) in predstavlja po svoji naravi uveljavljanje pravice, zato jo je treba upoštevati tudi v pritožbenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00047933
ZD člen 4a. ZPP člen 7, 124, 124/2, 125a, 125a/4, 212, 224, 224/1, 257, 286b, 337, 337/1.
dediščinska tožba - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - osebna asistenca - medsebojna čustvena navezanost - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - zapisnik o naroku - javna listina - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago pravdnih strank (7. in 212. člen ZPP) in ne more ter tudi ne sme črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka. Dokazov ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank, zato tudi izpovedba tožnika o posameznih subjektivnih elementih in vsebini zunajzakonske skupnosti ne more nadomestiti njegovih pomanjkljivih trditev v zvezi s tem.
Sožitje tožnika in pokojne A. A. je bilo odraz spleta različnih okoliščin, med drugim njegove stanovanjske stiske in njenega finančnega bremena ter potrebe po pomoči v času bolezni, ki je res presegalo formalno razmerje najemnika in najemodajalke in tekom dolgoletnega bivanja preraslo v simbiozo (sobivanje, sožitje), kljub temu pa elementi zunajzakonske skupnosti v obravnavanem primeru niso bili podani, in sicer zaradi pomanjkanja subjektivnih elementov, ki so značilni za notranje čustveno razmerje med zakoncema.
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - učinki sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo, zato pritožba dedinje, ki posledično izpodbija sklep o dedovanju, ni utemeljena.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.