prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva med dediči - manj verjetna pravica - odstop dednega deleža - odpoved dedovanju - sodediči - dedna izjava
A. A. se je odpovedal dediščini v korist sodedinje B. B., kar pa se ne šteje za odpoved dediščini, temveč za izjavo o sprejemu dediščine in odstopu svojega dednega deleža (drugi odstavek 136. člena ZD), s tem pa odstopnik še vedno ohranja položaj dediča.
odpoved neuvedenemu dedovanju - sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju - meje pravnomočnosti - napotitev na pravdo
S tem, ko dedič v zapuščinskem postopku po očetu s tožbo ni izpodbijal sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, se pravici do morebitnega izpodbijanja sporazuma v zapuščinskem postopku po zapustnici (materi) ni odpovedal. Dejansko gre za dve ločeni zadevi, za pravnomočno končan zapuščinski postopek po očetu in za predmetni zapuščinski postopek po materi udeležencev postopka. Le v primeru, da bi v zapuščinskem postopku po svojem očetu vložil tožbo na ugotovitev ničnosti sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju in bi bilo o zadevi pravnomočno odločeno, bi lahko govorili, da je bilo o vprašanju njegove dedne pravice iz navedenega naslova že pravnomočno odločeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00048186
ZD člen 133, 163, 205, 208. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 337.
pritožbena izjava o odpovedi dedovanju
V konkretnem primeru pritožnica takšne izjave do konca zapuščinskega postopka na prvi stopnji ni podala, je pa izjavo o odpovedi dedovanju v skladu s 133. členom ZD podala v pritožbenem postopku.
Glede upoštevanja pritožbenih novot v zapuščinskih postopkih in glede uporabe pravil o prekluziji iz 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in tudi 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), je treba upoštevati naravo in namen tega postopka.
Izjava o odpovedi dediščine je dedna izjava (208. člen ZD) in predstavlja po svoji naravi uveljavljanje pravice, zato jo je treba upoštevati tudi v pritožbenem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00047933
ZD člen 4a. ZPP člen 7, 124, 124/2, 125a, 125a/4, 212, 224, 224/1, 257, 286b, 337, 337/1.
dediščinska tožba - obstoj zunajzakonske skupnosti - elementi zunajzakonske skupnosti - osebna asistenca - medsebojna čustvena navezanost - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - zapisnik o naroku - javna listina - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - dokazna ocena - nedopustne pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je vezano na trditveno podlago pravdnih strank (7. in 212. člen ZPP) in ne more ter tudi ne sme črpati trditvene podlage iz dokaznega postopka. Dokazov ni mogoče enačiti s trditvami pravdnih strank, zato tudi izpovedba tožnika o posameznih subjektivnih elementih in vsebini zunajzakonske skupnosti ne more nadomestiti njegovih pomanjkljivih trditev v zvezi s tem.
Sožitje tožnika in pokojne A. A. je bilo odraz spleta različnih okoliščin, med drugim njegove stanovanjske stiske in njenega finančnega bremena ter potrebe po pomoči v času bolezni, ki je res presegalo formalno razmerje najemnika in najemodajalke in tekom dolgoletnega bivanja preraslo v simbiozo (sobivanje, sožitje), kljub temu pa elementi zunajzakonske skupnosti v obravnavanem primeru niso bili podani, in sicer zaradi pomanjkanja subjektivnih elementov, ki so značilni za notranje čustveno razmerje med zakoncema.
sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - učinki sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave
Dednega dogovora v zapuščinskem postopku z rednim pravnim sredstvom ni moč izpodbijati, ker gre za dogovor o delitvi dediščine, ki je v dispoziciji strank in ga je moč razveljaviti le s tožbo, zato pritožba dedinje, ki posledično izpodbija sklep o dedovanju, ni utemeljena.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dedičev na pravdo - veljavnost oporoke
Pritožnika ne oporekata ugotovitvi zapuščinskega sodišča, da med dediči obstaja spor o dejstvih, ki se nanašajo (tudi) na veljavnost razdedinjenja, o katerih sodišče ne more odločiti v zapuščinskem postopku in je zato potrebna napotitev na pravdo. Utemeljeno pa navajata, da je, dokler ni jasno, ali je sporna oporoka veljavna, preuranjena odločitev o napotitvi oporočnega dediča na pravdo na ugotovitev, da je zapustnica v sporni oporoki utemeljeno razdedinila svoja otroka in zakonita dediča.
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - spor o obsegu zapuščine - sporna dejstva med dediči - vračilo darila - odplačnost pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pravica pritožnice, ki trdi, da so predložene pogodbe fiktivne in prikrivajo darilo manj verjetna, ker so predložene pogodbe po vsebini odplačne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00046194
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56, 56a. ZD člen 142, 142/1, 184. ZPP člen 7, 212.
odgovornost dediča za zapustnikov dolg - omejitev odgovornosti dediča - višina vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev vrednosti zapuščine - trditveno in dokazno breme
Dolžnik se lahko svoje odgovornosti za zapustnikov dolg razbremeni tako, da zatrjuje in dokazuje, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost.
V zapuščinskem postopku se vrednost zapuščine ugotavlja zgolj za potrebe odmere sodne takse, ki se plačuje od čiste vrednosti zapuščine, na podlagi ocene strank v postopku ali po prostem preudarku in nima dokazne moči v tem postopku. Vrednost podedovanega premoženja mora biti v utemeljitev ugovora omejitve odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove ugotovljena bodisi na podlagi popisa in cenitve v zapuščinskem postopku bodisi s cenitvijo v postopku, v katerem se ugotavlja odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove.
Da sta svojo pomoč štela (le) kot moralno obveznost do zapustnice, se je sodišče lahko zanesljivo prepričalo po zaslišanju priče in tožnikov. Tako je pravilno sklepalo, da osebna služnost darovalke in obljubljena pomoč v primeru bolezni nista bili bistveni element sporne pogodbe, ampak zgolj stranski pravici, kar dokazuje tudi njuna umestitev v zapis pogodbe. Zapustnica torej darilne pogodbe ni sklenila zato, ker bi si želela zagotoviti navedeni dve pravici, pač pa je bil njen pogodbeni namen obdarovati tožnika oziroma mu neodplačno prepustiti sporne nepremičnine. Pravilen je zato zaključek, da je šlo za darilo in ne kakšen drug pravni posel.
Plačilo denarnih zneskov, ki jih je tožnik na zahtevo zapustnice nakazal tožencema, ni bilo pogoj za naklonitev spornega premoženja; kaj takega iz zapisa darilne pogodbe ni mogoče sklepati. Izvršena plačila zato pogodbe niso mogla spremeniti v odplačno.
Vrednost darila za presojo pravne narave pogodbe ni pomembna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046628
ZPP člen 317, 318, 337, 337/1. ZD člen 64, 126, 126-2, 145, 145/1, 145/2. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3, 266, 266/4, 267, 277.
zapuščinski postopek - sodediči - dednopravna pravica - razpolaganje z dediščino - solastninska pravica - sporna dejstva med dediči - dedna nevrednost - zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - fikcija vročitve - zavarovalna začasna odredba - regulacijska začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - pogoj reverzibilnosti - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - zaznamba prepovedi - pritožbena novota
Pravni interes, potreben za odločitev o zahtevku, je tožnica izkazala s pravnomočnim sklepom zapuščinskega sodišča o napotitvi na pravdo. Pritožbene navedbe o podaji izjave o odpovedi dedovanju v zapuščinskem postopku so nove in ob izostanku opravičljivega razloga za prvo navajanje v pritožbi neupoštevne.
Zahteve po možni vzpostavitvi prejšnjega stanja v primeru, ko bi bil po izdani začasni odredbi zahtevek zavrnjen kot neutemeljen (t. i. reverzibilnost), ni sprejemljivo razlagati tako ozko, da bi bila začasna ureditev razmerja dopustna le, ko se ne bi v ničemer ali le zanemarljivo spremenil toženčev pravni položaj. Na eni strani je treba ovrednotiti breme, ki bi ga morala nositi tožnica v primeru odložitve ureditve razmerja na čas izdaje pravnomočne odločbe, na drugi strani pa toženčevo breme, ki bi ga ureditev razmerja predstavljala zanj pred izvedbo kontradiktornega postopka in izdajo pravnomočne odločbe.
užitek - osebna služnostna pravica - služnost dosmrtne rabe nepremičnine - pravica dosmrtnega uživanja - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - osebni podatki
V sklepu o dedovanju z dne 3. 2. 2020 je pritožnica z vsemi osebnimi podatki razglašena za dedinjo in volilojemnico. V pritožbi ne navaja, kateri njen osebni podatek, ki se po ZZK-1 vpisuje v zemljiško knjigo, manjka. Tudi glede njene pravice užitka je v izpodbijanem sklepu navedeno oziroma razglašeno ter v zemljiško knjigo odrejen vpis, da gre za dosmrtno osebno brezplačno služnostno pravico užitka nepremičnin. Dosmrtno pomeni, da traja do njene smrti, zato ni jasno, kaj v tem pogledu pritožnica pogreša. Sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 2. 2020 v povezavi z izpodbijanim sklepom tako vsebuje vse podatke, ki se po določbah ZZK-1 vpisujejo v zemljiško knjigo.
ZD člen 85, 85/2, 163, 210, 210/2-1, 212, 212/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - pravica do zapuščine - spor med dediči - sporna dejstva med strankama - volilojemnik - oporočni dedič - razveljavitev sklepa o dedovanju - nova dejstva v pritožbi - uveljavljanje dedne pravice - opozorilo na posledice zamude roka
Ker gre za spor med (oporočnima) dedičema in pritožnikoma, ki nista dediča, podlage za prekinitev zapuščinskega postopka na podlagi 212. člena ZD ni.
Pritožnika, ki sta volilojemnika in potencialna zakonita dediča zapustnice, trdita, da zapustnica z zapisom, da zapušča „vse svoje premično in nepremično premoženje“ svojima nečakoma, ni imela volje slednjima zapustiti tudi sporno nepremičnino (stanovanje), saj se je zavedala, da je dejanski lastnik le-te njen brat. Gre za spor po prvi točki drugega odstavka 210. člena ZD, ki terja prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev strank na pravdo.
Sodna praksa dopušča navajanje novih dejstev v pritožbi, če se ta nanašajo na uveljavljanje dedne pravice in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena na posledice prekluzije. Pritožnika je zastopal kvalificiran pooblaščenec, kar pa ne pomeni, da opozorilo o posledicah prekluzije ni bilo potrebno. Dejstva, ki jih pritožnika nista navajala v postopku na prvi stopnji, niso prepozna.
ZD člen 72, 72/1, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - ustna oporoka - pogoji za veljavnost oporoke - izredne razmere pri napravi oporoke - spor o dejstvih - spor o obstoju oporoke - manj verjetna pravica - oporočni dedič - negativno dejstvo
Navedbi, da bi bilo treba na pravdo napotiti zakonito dedinjo z zahtevkom, da ustna oporoka ni veljavna, ni mogoče slediti že zato, ker po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje negativnih dejstev ni mogoče dokazovati in ker ima edina interes za dokazovanje obstoja ustne oporoke domnevna oporočna dedinja.
Kadar v sporu o obstoju veljavne ustne oporoke zakoniti dediči substancirano prerekajo obstoj predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za veljavnost ustne oporoke, je po stališčih sodne prakse manj verjetna pravica domnevnega oporočnega dediča.
Za priznanje veljavnosti ustne oporoke je odločilno, da zapustnik ni mogel napraviti pisne oporoke in da so mu to preprečile izredne (objektivne ali subjektivne) razmere, ne pa reden potek dogodkov.
Tudi v zapuščinskem postopku je mogoče predlagati izdajo začasnih odredb za zavarovanje interesov dedičev in drugih oseb, ki imajo položaj pričakovalca dediščine. Sodišče jih lahko odredi po določbah ZIZ.
stroški pogreba - povračilo stroškov za pogreb - pooblastilo sodišča - sklep o dedovanju
Zapuščinsko sodišče nima pravne podlage, da bi v sklepu o dedovanju dediču prisilno naložilo, da sodediču vrne dednemu deležu sorazmeren del pogrebnih stroškov zapustnika.
uvedba dedovanja - predmet dedovanja - oklic neznanim dedičem - smrt zapustnika - fizična oseba - zadruga - članstvo v zadrugi - premoženje zapustnika - zadružno premoženje - rodbinska zadruga
Dedovanje se uvede s smrtjo po umrlem. To pomeni, da se lahko uvede le po znani mrtvi osebi, in po njej se lahko izvede tudi zapuščinski postopek, če je imela ta oseba premoženje. Oklic neznanim dedičem je, kot že beseda pove, neznanim dedičem, mora pa biti znan zapustnik, da se lahko oklic objavi. Po članih Rodbinske zadruge se zapuščinski postopek ne more izvesti, ker ni navedeno, kdo ti člani so oz. so bili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00047191
ZD člen 11, 21, 21/4, 132, 145, 145/1, 167, 205, 205/3, 207, 214, 214/1, 214/2-4. ZDKZ člen 11, 12, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 15, 15/1. ZDKG člen 10. ZZZDR člen 145. ZPP člen 315. URS člen 22.
zapuščinski postopek - zaščitena kmetija - določitev dediča - sodediči - skupna lastnina dedičev - dedovanje kmetijskega gospodarstva - določitev prevzemnika zaščitene kmetije - neopravljena zapuščinska obravnava - izjava na naroku - uvedba dedovanja (delacija) - sklep o dedovanju - vmesni sklep o dedovanju - stanje na dan zapustnikove smrti - popolna posvojitev - kmetijska zemljišča - zemljiška knjiga
Ko sodišče določi dediča kot prevzemnika kmetije, določi le še dedne deleže drugih upravičencev, ki so bili že ugotovljeni v sklepu o dedovanju.
Pravnomočni sklep o dedovanju veže stranke glede odločitve o dedni pravici. Določbe četrtega odstavka 21. člena ZD, da pri posvojitvi posvojenec in njegovi potomci nimajo zakonite dedne pravice po starših, njihovih potomcih in drugih sorodnikih, ni moč razlagati tako, da posvojenec za nazaj, do trenutka rojstva, izgubi vse že pridobljene pravice po naravnih starših.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046341
ZIZ člen 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 319.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - dediščinska skupnost - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine s sodnim cenilcem - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za odlog izvršbe - ugovor po izteku roka - pobot - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Dolžniki v ugovoru ponovno uveljavljajo ugovorni razlog, o katerem je že bilo odločeno. Zaradi prepovedi dvakratnega sojenja v isti stvari o istih ugovornih navedbah ni dopustno še enkrat odločati. Zato je sodišče pravilno ugovor zavrglo.
Povečana vrednost nepremičnine bi bila lahko samo posledica razlike v stopnji izdelave oz. dokončanja notranjosti objekta, vendar pa cenilka ni izdelala cenitve na tak način. V primeru vzpostavitve etažne lastnine bo to v nadaljevanju postopka primerno upoštevano, saj se hipoteka razteza tudi na (nove) etažne dele.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00046387
ZAgrS člen 51. ZD člen 173, 221, 221/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZPVAS člen 2, 8, 8/2, 8/4, 8/5, 9, 12.
dodatni sklep o dedovanju - naknadno najdeno premoženje - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pogoji za dedovanje - premoženje, vrnjeno umrlemu upravičencu - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Če niti zapustnik niti nihče od njegovih pravnih naslednikov ni uveljavljal vračila (so)lastninske pravice na nepremičninah, ki so bile zapustniku kot članu nekdanje agrarne skupnosti odvzete ob podržavljenju (primerjaj četrti in peti odstavek 8. člena ZPVAS), sploh ne more priti do dedovanja navedenega premoženja.
ZD člen 10, 10/1, 210, 210/1. DZ člen 4, 4/1, 4/2. ZZZDR člen 12, 12/1.
zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinske obravnave - napotitev na pravdo - dedna pravica - krog zakonitih dedičev - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - obstoj zunajzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti kot predhodno vprašanje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - elementi zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - nesporna dejstva - uporaba materialnega prava
Zapuščinsko sodišče je samo na podlagi nespornih dejstev sprejelo materialnopravni zaključek o obstoju zunajzakonske skupnosti in s tem pogoja za obstoj dedne pravice, zato ni bilo razlogov za prekinitev postopka in napotitev na pravdo.
zapuščinski postopek - stroški začasnega zastopnika - skupni stroški postopka - predujem za začasnega zastopnika - zavezanec za plačilo - dedič kot plačnik predujma za stroške - manjkajoči predujem
Stroški začasnega zastopnika predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka (drugi odstavek 174. člena ZD), vendar pa sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o končni delitvi stroškov zapuščinskega postopka, temveč zgolj o dopolnitvi manjkajočega predujma.
O tem, kdo je dolžan založiti predujem za začasnega zastopnika, je bilo že odločeno s sklepom. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je za doplačilo manjkajočega predujma za delo začasnega zastopnika odvetnika naložilo dedičema tedanje zavezanke.