• Najdi
  • <<
  • <
  • 29
  • od 50
  • >
  • >>
  • 561.
    VSC Sklep Cp 401/2021
    18.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSC00051023
    ZD člen 221.
    dodatni sklep o dedovanju - prenosljivost pravice - odstop dednega deleža - dedna pravica
    Pri odstopu dednega deleža gre za odstop že podedovanega premoženja, ne pa za odstop in prenos dedne pravice, ki je neprenosljiva in vezana na določeno osebo – dediča.
  • 562.
    VSC Sklep I Cp 412/2021
    18.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSC00050917
    Zakon o dedovanju (1955) člen 175.
    stranke zapuščinskega postopka - sklep o dedovanju - dedič
    Glede na neizpodbijano dejstvo, da pritožnik ni dedič v predmetnem zapuščinskem postopku o zapustniku C. O., sta izpodbijani odločitvi pravilni in zakoniti.

    V skladu s 175. členom Zakona o dedovanju (ZD) so stranke zapuščinskega postopka dediči zapustnika (zakoniti, oporočni), volilojemniki in druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine (ki zahtevajo izločitev določene premoženjske mase iz zapustnikovega premoženja ter tudi upniki zapustnika, ki zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča).
  • 563.
    VSL Sklep I Cp 951/2021
    17.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00051209
    ZPP člen 154, 154/2.
    zahtevek za izločitev iz zapuščine - skupno premoženje - pritožba zoper stroškovno odločitev - stroški postopka - uspeh pravdnih strank
    Ker je bila odločitev o izločitvi premoženja iz zapuščine posledična odločitvi o obsegu skupnega premoženja oziroma deležu tožnice na njem, je sodišče pravilno ugotovilo tudi, da s tem delom zahtevka posebni stroški niso nastali. Drugačne pritožbene navedbe prve toženke niso utemeljene.
  • 564.
    VSL Sodba I Cp 1655/2021
    10.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00051264
    OZ člen 46, 86, 94. ZZZDR člen 51, 51/2. ZPP člen 285. DZ člen 67.
    neveljavnost pravnega posla - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - ničnost oporoke - pristnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - sklepčnost tožbe - materialno procesno vodstvo - oblikovanje tožbenega zahtevka - skupno premoženje
    V sodni praksi je že dobro desetletje uveljavljeno stališče, da je treba pri izpodbijanju oporok (in drugih pravnih poslov) glede na zatrjevani razlog neveljavnosti postaviti ustrezen zahtevek (na ugotovitev ničnosti pri nični ali neobstoječi oporoki in na razveljavitev pri izpodbojni oporoki). Zahtevek, ki se glasi na »ugotovitev neveljavnosti« oporoke, ni ustrezen, je nesklepčen in mu ni mogoče nuditi pravnega varstva. Glede na povedano je jasno, da je primarni ugotovitveni zahtevek (na ugotovitev neveljavnosti oporoke) neustrezen in ga je treba zavrniti že iz tega razloga.
  • 565.
    VSL Sklep I Cp 1816/2021
    10.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODSTVO
    VSL00058990
    ZD člen 169, 203. ZPP člen 15. ZS člen 54.
    oprava zapuščinske obravnave - vodenje glavne obravnave - sklep o dedovanju - izdaja sklepa - izdaja odločbe po sodniku, ki ni sodeloval na glavni obravnavi - pristojnosti strokovnega sodelavca - odločanje strokovnega sodelavca - obseg pooblastila - kršitev načela neposrednosti
    ZD strokovnemu sodelavcu ne daje pooblastila za vodenje zapuščinske obravnave, ampak sme slednji na zapisnik sprejemati le izjave in predloge strank, z izjemo izjav o odpovedi dediščini. Tudi izvajanje dokazov je izrecno pridržano sodniku (glej 169. člen ZD). Takega pooblastila strokovnemu sodelavcu ne daje niti ZPP, ki se v zapuščinskem postopku uporablja subsidiarno. Na podlagi 15. člena tega zakona lahko strokovni sodelavec opravlja le tista procesna dejanja, za katera je tako določeno v zakonu. Določbe, po kateri bi strokovni sodelavec lahko (samostojno) vodil glavno obravnavo, ZPP nima. Nima je niti ZS, saj v drugem odstavku 54. člena strokovnemu sodelavcu vodenje glavne obravnave dovoljuje le pod vodstvom sodnika. Pooblastilo strokovnemu sodelavcu, da pod vodstvom sodnika vodi glavno obravnavo, pa seveda ne pomeni, da bi glavna obravnava lahko potekala brez navzočnosti sodnika. V konkretnem primeru zato drži očitek, da je bilo sodišče nepravilno sestavljeno. To pa niti ni vse. S tem, ko je zapuščinsko obravnavo vodila strokovna sodelavka brez prisotnosti sodnika, ki je kasneje izdal izpodbijani sklep o dedovanju, je bilo kršeno tudi načelo neposrednosti.
  • 566.
    VSL Sodba II Cp 1124/2021
    10.11.2021
    DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00051265
    ZTLR člen 28, 28/4.
    priposestvovanje - predmet dedovanja - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje solastniškega deleža - posest - izvrševanje posesti
    Ker lahko v primeru, ko ima več oseb posest na celotni nepremičnini, posamezen priposestvovalec pridobi solastninsko pravico na nepremičnini, ni videti razloga, da pokojna, kot tedanja solastnica hiše v deležu do 1/3, ob izvajanju dolgoletne mirne soposesti na celotni hiši, ne bi mogla priposestvovati (še) idealnega deleža do 1/6, na kar utemeljeno opozarjata tudi toženki.
  • 567.
    VSM Sklep I Cp 687/2021
    9.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSM00050857
    ZD člen 214, 214/3.
    dedni dogovor - sodna poravnava - način delitve zapuščine
    V sodni praksi je sprejeto stališče, da dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, predstavlja sodno poravnavo. Sodna poravnava je po določbi 307. člena ZPP veljavno sklenjena, ko stranke podpišejo zapisnik o glavni obravnavi. Gre torej za sporazum dedičev o delitvi in načinu delitve zapuščine (v smislu določbe tretjega odstavka 214. člena ZD), ki je v sodni praksi poimenovan kot dedni dogovor in je po uveljavljeni sodni praksi pogodba obligacijskega prava.
  • 568.
    VSM Sklep I Cp 748/2021
    9.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00050889
    ZD člen 220.
    pritožba zoper sklep o dedovanju - zakonito dedovanje - darilna pogodba - nedopustna pritožbena novota
    Pritožnik ni ugovarjal, da v zapuščino spadajo tudi parcele ki so predmet darilne pogodbe, temveč je soglašal, da so le te del zapuščine. Zaradi tega sedaj v pritožbenem postopku ne more več uveljavljati obstoja darilne pogodbe, ki ni vpisana v zemljiško knjigo in jo je prvič predložil v pritožbenem postopku s pritožbo.
  • 569.
    VSL Sklep II Cp 1666/2021
    9.11.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00051201
    ZD člen 133, 163, 212, 212-1, 221.
    neustrezno pooblastilo - pravnomočen sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje zapustnika - nov sklep o dedovanju - prekinitev zapuščinskega postopka
    Na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožnica utemeljuje s trditvami, da pooblaščenec dediča nima ustreznega pooblastila, se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik, saj je smisel 11. točke varstvo nepravilno zastopanih. Na pritožbene navedbe o zastopanju zato višje sodišče podrobneje ne odgovarja.

    Kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče v skladu z 221. členom ZD ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.

    V situaciji, ko med dediči soglasja o obsegu dodatno najdene zapuščine ni, v razmerju do zemljiškoknjižne lastnice pa tudi ne, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka po prvem odstavku 212. členu ZD. Zapuščinski postopek je namreč že zaključen.
  • 570.
    VSL Sklep I Cp 1671/2021
    9.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00050902
    ZD člen 221, 221/1.
    pozneje najdeno premoženje zapustnika - prejšnji sklep o dedovanju - zapustnikovo premoženje - oporočno razpolaganje - vsebina oporoke - celotna zapuščina zapustnika - izročitev dela zapuščine - zakonito dedovanje
    V primeru, ko zapustnik z oporoko razpolaga z vsem svojim premoženjem, se bo kasneje najdeno premoženje zapustnika razdelilo v skladu s prejšnjim sklepom o dedovanju. Drugače pa je, kadar zapustnik v oporoki razpolaga samo z (natančno določenim) delom zapuščine. Sodna praksa je glede tega že oblikovala stališče, da je oporoka, če v njej ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Prav tako je bilo poudarjeno, da če določen del premoženja, ki predstavljajo pozneje najdeno premoženje in ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju, ni bil predmet oporočnega razpolaganja, glede tega dela premoženja nastopi zakonito dedovanje. Vse to pomeni, da je za uporabo določbe prvega odstavka 221. člena ZD, v primeru, ko je zapustnik napravil oporoko, potrebno, da je zapustnik v oporoki razpolagal z vsem svojim premoženjem. Če pa je razpolagal samo z delom premoženja, pa se bo glede preostalega premoženja opravilo zakonito dedovanje.
  • 571.
    VSL Sklep I Cp 1697/2021
    4.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00053145
    ZD člen 138, 138/2.
    izjava o sprejemu dediščine - preklic dedne izjave - izjava, dana v zmoti - razveljavitev dedne izjave
    Pritožnik utemeljeno opozarja, da je 4. 3. 2021 zahteval razveljavitev dedne izjave z dne 22. 10. 2020 zaradi zmote ter da je prvo sodišče to njegovo zahtevo spregledalo oziroma se z njeno presojo ni ukvarjalo. Če je bila dedna izjava dana v zmoti, lahko dedič zahteva razveljavitev svoje dedne izjave.

    Prvo sodišče je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi z dedičema razčistilo, ali so dejstva v zvezi z zatrjevano pritožnikovo zmoto med njima sporna ali ne. Če med dediči ni sporno, da posamezna dedna izjava ni odraz dedičeve prave volje oziroma, da je bila dana v zmoti, jo lahko sodišče razveljavi že v zapuščinskem postopku in s tem da dediču možnost, da poda novo dedno izjavo. Če so dejstva v zvezi z zatrjevano zmoto med dediči sporna, pa je treba zapuščinski postopek prekiniti in dediča, ki zatrjuje svojo zmoto, napotiti na pravdo.
  • 572.
    VSC Sklep I Cp 391/2021
    3.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSC00073426
    ZD člen 212, 213.
    zapuščinski postopek - spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - zmotna uporaba materialnega prava
    V tem konkretnem primeru je izpodbijani sklep (sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka in napotitvi dedinje na pravdo) posledica spora med dedinjami o tem, katero premoženje spada v zapuščino po zapustniku (1. točka 212. člena ZD). Pritožnica pa v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da med dedinjami obstaja ta spor, zato so povsem neutemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa kršilo 212. člen ZD in preuranjeno odločilo o napotitvi na pravdo.

    Glede samonakladalne prikolice in glede 1/2 kmetijskega traktorja znamke Štore, v evidenci vozil vpisanega kot lastnina zapustnika, za katera pritožnica ni predložila prav nobenih dokazil (npr. računov), iz katerih bi izhajalo, da jih je (vsaj delno) plačala (tudi) sama, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o manj verjetni pravici pritožnice, zato je glede teh dveh stvari povsem pravilno na pravdo napotilo pritožnico.

    Utemeljeno pa pritožnica opozarja na zmotno uporabo 213. člena ZD v delu, ki se nanaša na molzni stroj gom. plus in na kuhinjo iz leta 2008, v zvezi s katerima je pritožnica v spis vložila listinska dokazila, da jih je kupila ona, saj je za molzni stroj predložila račun Kmetijske zadruge ..., ki se glasi na njeno ime, glede kuhinje iz leta 2008 v vrednosti 1.520,00 EUR pa lastnoročno napisano izjavo priče E. E., ki izjavlja da je ravno pritožnica v celoti plačala kuhinjo. Upoštevaje navedena dokazila o nakupu in tudi podatke v spisu, iz katerih izhaja, da tudi pritožnica stalno prebiva na istem naslovu, na katerem je živel zapustnik, t.j. na nepremičnini, na kateri sta se v času smrti zapustnika nahajala tudi molzni stroj in kuhinja, pa je po oceni pritožbenega sodišča materialno pravno napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je tudi glede teh dveh stvari pravica pritožnice manj verjetna od pravice dedinj, ki ji to pravico odrekata.
  • 573.
    VSL Sklep II Cp 1667/2021
    3.11.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00055629
    ZD člen 128, 128/3, 129.
    omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - prejemnik socialne pomoči - dolžnost obvestitve - predmet dedovanja - odpoved pravici
    Zapuščinsko sodišče ni obvestilo RS o tem, kaj je predmet zapuščine in kje se predmeti nahajajo. Izdalo je le sklep, da po določbi 128. člena ZD, ti predmetni pripadajo RS, ker je zapustnik dobil plačane socialne prispevke. Pred tem pa bi sodišče moralo sporočiti RS, kje se predmeti nahajajo in kaj sodi v zapuščino, da lahko poda izjavo po 129. členu ZD.
  • 574.
    VSL Sodba II Cp 1164/2021
    28.10.2021
    DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00050419
    OZ člen 50, 58, 118, 545, 557, 558, 564, 567.
    darilo za primer smrti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - preužitkarska pogodba - aleatornost - ničnost - obličnost - načelo enake vrednosti dajatev - očitno nesorazmerje med vrednostjo premoženja in vrednostjo prevzetih obveznosti - teorija realizacije - darilna pogodba - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel)
    Če sodišče ugotovi, da aleatornosti ob sklenitvi pogodbe ni oziroma je neznatna, je dolžno opraviti presojo, ali je podano očitno nesorazmerje med naklonitvijo preživljanca in storitvijo preživljavca.
  • 575.
    VSL Sklep I Cp 1745/2021
    27.10.2021
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00051134
    ZPP člen 205, 207, 208, 333, 343, 363, 366. ZD člen 9.
    zavrženje pritožbe - pravica do pritožbe zoper sklep - pravica do pritožbe - legitimacija za vložitev pritožbe - dediči stranke - odpoved dediščini - oseba, ki ni dedič - kaduciteta - univerzalno pravno nasledstvo - dedovanje države - prekinitev in nadaljevanje postopka - pravni naslednik - pravilno vročanje - rok za pritožbo
    Če pritožbo vloži oseba, ki te pravice nima, je taka pritožba nedovoljena in jo je treba zavreči .

    Žena pokojnega toženca se je (skupaj z obema otrokoma) dedovanju odpovedala, zapuščina pa je na podlagi 9. člena ZD postala last Republike Slovenije. Pritožba, ki jo je vložila zoper sklep o zavrženju ugovora, je zato nedovoljena.

    Sodišče prve stopnje je v dosedanjem postopku povsem spregledalo, da je s smrtjo toženca, ki ga ni zastopal pooblaščenec, prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu in bi zato moralo postopati tako kot to določa 205., 207. in 208. člen ZPP, ne pa izpodbijani sklep vročati osebi, ki niti ni dedič pok. toženca. Zaradi takega (napačnega) ravnanja, rok za pritožbo, ki ga ima na voljo tožena stranka, sploh še ni začel teči.
  • 576.
    VSL Sodba I Cp 562/2021
    27.10.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00056571
    ZD člen 64. OZ člen 86. ZPP člen 44, 44/2.
    oporoka - ugotovitev ničnosti - nična oporoka - dokazi in dokazovanje - oporočna sposobnost - dejansko stanje - zaslišanje priče - sodni izvedenec - opredelitev skupne vrednosti spornega predmeta
    Iz oporoke nedvoumno izhaja, da zapustnica vse svoje premoženje zapušča tožencu; dejstvo, da je določeno premoženje pridobila šele naknadno (kasneje), na to ne vpliva. Če v oporoki ni omejitve glede premoženja, na katerega se nanaša, potem je ta podlaga za dedovanje vsega premoženja, ki je bilo v trenutku zapustnikove smrti njegova last. Oporoka (v kateri omejitve glede premoženja, ki naj bi ga dedič ali več dedičev dedovali, ni) velja tudi za premoženje, s katerim oporočitelj v času njene sestave ni razpolagal, ker ga je pridobil kasneje ali pa zanj (v trenutku sestave oporoke) ni vedel. Zato je predmet oporoke jasen in je oporoka veljavna.
  • 577.
    VSM Sklep I Cp 508/2021
    27.10.2021
    DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
    VSM00052460
    ZD člen 145. ZGD-1 člen 50, 50/2, 51, 481, 481/1.
    upravitelj zapuščine - poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo - imenovanje poslovodje v d.o.o. - stvarna pristojnost sodišča
    Iz povzete zakonske ureditve torej izhaja, da sodišče lahko postavi upravitelja zapuščine (glede celote ali njenega dela), ne more pa postaviti poslovodje (zakonitega zastopnika družbe). Navedbe sodišča prve stopnje o nepreklicnem odstopu prejšnjega direktorja navedene družbe (D. K.) in da sedaj družba nima osebe, pooblaščene za zastopanje so resnične a tega položaja ne sme (ne more) reševati zapuščinsko sodišče v zapuščinskem postopku, ker ji zakonodaja (ne ZD in tudi ne ZGD-1) takšnih pristojnosti ne daje. Določba drugega odstavka 50. člena ZGD-1 namreč takšnih pristojnosti ne daje zapuščinskemu sodišču temveč mora biti uveden poseben nepravdni postopek, v katerem odloča druge vrste sodišče (stvarno pristojno okrožno sodišče - 51. člen ZGD-1).
  • 578.
    VSL Sklep I Cp 1631/2021
    25.10.2021
    DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00050089
    ZD člen 15, 15/1, 15/2, 163. ZPP člen 283.
    zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - vstopna pravica - dedna izjava - zastopanje dediča v zapuščinskem postopku - pooblaščenec dedičev - premoženje zapustnika - delnica
    Zapustnik ni sestavil oporoke, zato je nastopilo dedovanje na podlagi zakona.
  • 579.
    VSL Sklep II Cp 1679/2021
    22.10.2021
    DEDNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00049825
    ZST-1 člen 25, 25/4. ZD člen 28, 28/2, 28/3.
    zapuščinski postopek - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - ugotovitev vrednosti predmeta postopka - obseg zapuščinskega premoženja - čista vrednost premoženja - običajni pogrebni stroški
    Vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, sodišče ugotovi po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Zapuščinsko sodišče je zato ravnalo pravilno, ko je od vrednosti zapuščinskega premoženja odštelo pogrebne stroške v višini, ki običajno nastanejo. Dediči namreč sodišču njihove dejanske višine niso sporočili.
  • 580.
    VSL Sklep II Cp 1610/2021
    20.10.2021
    DEDNO PRAVO
    VSL00052127
    ZD člen 7, 46, 46/1, 101, 213.
    prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - oporočno dedovanje - spor glede veljavnosti oporoke - oporoka - kasnejša oporoka - prejšnja in poznejša oporoka - manj verjetna pravica dediča - vračunanje daril v dedni delež zakonitega dediča - vračunanje daril oporočnim dedičem - zakonito dedovanje - vračunanje daril dedičev - podlaga za dedovanje
    Po določbi prvega odstavka 101. člena ZD določila prejšnje oporoke ostanejo v veljavi, kolikor niso v nasprotju z določili poznejše oporoke. Tudi po oceni pritožbenega sodišča so določila oporoke iz leta 2005 v nasprotju z določili kasnejše oporoke iz leta 2010. Zapustnica je namreč v kasnejši (novi) oporoki razpolagala z vsem premoženjem enako, v korist vseh treh dedičev, brez podrobnejše razdelitve premoženja med njih. Razpolagala je tudi z delom nepremičnine, ki ga je v prejšnji oporoki naklonila pritožniku.

    Institut vračunanja daril pride v poštev samo za zakonite dediče, za oporočne pa le tedaj, če je oporočitelj tako izrecno določil. Institut vračunanja daril (kolacija) je uvrščen v poglavje zakona, ki ureja dedovanje na podlagi zakona (drugo poglavje), določba prvega odstavka 46. člena ZD pa izrecno določa, da se vsakemu zakonitemu dediču vračuna v dedni delež vse, kar je na kakršenkoli način dobil v dar od zapustnika. Enako je stališče teorije.

    ZD pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje (dedna naslova): zakon in oporoko (7. člen). Hkrati dedovati po oporoki in zakonu je dopustno le v določenih primerih, npr. takrat, ko zapustnik z oporoko ne razpolaga s celotnim svojim premoženjem, ampak le z njegovim delom. V tej zadevi pa ne gre za tak primer. Zapustnica je z oporoko iz leta 2010 razpolagala s celotnim svojim premoženjem, dediči (tudi pritožnik) pa so se priglasili k dedovanju na podlagi oporoke in sprejeli dedni delež, ki jim gre na podlagi oporoke. To pomeni, da pritožnik ne more hkrati dedovati po oporoki in zahtevati še nujni delež na podlagi zakonitega dedovanja.
  • <<
  • <
  • 29
  • od 50
  • >
  • >>