sklep o dedovanju - ovira za odločanje - zadržanje izvršitve upravnega akta - zadržanje izvršitve odločbe
Pritožnik ni navedel in izkazal, da je Ustavno sodišče RS zadržalo izvršitev navedenih posamičnih aktov oziroma ju razveljavilo ali odpravilo. Zato ni bilo ovire za izdajo sklepa o dedovanju, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede osebnega avtomobila, ki naj bi ga imel v lasti pokojni v trenutku smrti. Zapuščina obsega premoženje pokojnika, ki obstaja v času njegove smrti in tudi na kaducitetnega upravičenca preide s trenutkom smrti, čeprav ne gre za dedovanje. Kaducitetnemu upravičencu se v skladu z 219. členom ZD izroči zapuščina.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053564
OZ člen 190, 356. ZNP-1 člen 155.
neupravičena obogatitev - sklep o dedovanju - delitev dediščine - dedni dogovor - civilna delitev - sporno civilno razmerje - spor o velikosti solastniškega deleža - pravnomočnost sklepa - ugovor zastaranja - prikrajšanje in obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo
Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje na dejansko lastništvo gozda. Iz sporazuma o razdelitvi zapuščine in obeh sklepov o dedovanju res izhaja, da sta se pravdni stranki zaradi zagotovitve enakih prihodkov iz gozdne mase dogovorili, da tožnik prevzame v posest večji del parcele, toženec pa manjšega. A navedeno lahko pomeni le dogovor o uporabi (rabi) parcele, ne more pa spreminjati lastninskopravnih razmerij. Do dedovanja sporne parcele je prišlo v času, ko je veljal ZTLR. Za primer, ko je bila lastninska pravica pridobljena s sodbo odločbo (sklep o dedovanju), je bila zahtevana vknjižba v zemljiško knjigo, ki je imela konstitutivno naravo. Ker se je lastninska pravica prenašala skladno z zakonskimi določili, vzporedno temu ni mogla obstajati še dejanska lastninska pravica, različna od tiste, ki je bila vpisana v zemljiško knjigo. Res je ob prenehanju lastninskopravnega sistema družbene lastnine sodna praksa uveljavila pojma dejanske lastninske pravice oziroma dejanske etažne lastnine, vendar v primerih, ko so upravičenci v sistemu družbene lastnine pridobili pravico na nepremični, ki je bila še vedno vknjižena kot družbena lastnina. A obravnavani primer ni takšen, pridržek dejanskega lastništva, na katerega se tožnik sklicuje v pritožbi, pa skladno z obstoječo zakonodajo v času pridobivanja lastninske pravice pravilno ni bil upoštevan.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da do tožnikovega prikrajšanja na eni strani in toženčeve obogatitve na drugi strani ni prišlo, ker je bil dogovor pravdnih strank, da prejmeta enako vrednost iz naslova gozdne mase, pri delitvi v nepravdnem postopku v celoti spoštovan in realiziran.
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno zavrnilo iz razloga, ker ni prišlo do njegovega prikrajšanja, niti toženčeve obogatitve, ter ker je prišlo do zastaranja. Ob rob zgoraj povedanemu pritožbeno sodišče dodaja, da je bila civilna delitev v nepravdnem postopku neprerekano pravnomočno zaključena. V postopku je nepravdno sodišče ugotovilo vrednost sporne parcele, katero je dodelilo tožniku, ter mu naložilo, da tožencu povrne polovični znesek. Ker je civilna delitev sporne parcele pravnomočno zaključena, v njo ni več dopustno posegati. Če je tožnik menil, da mu gre večji del parcele oziroma višji denarni znesek iz tega naslova, bi moral navedeno pravočasno uveljavljati v nepravdnem postopku. Nepravdno sodišče bi ga v primeru spora, skladno s 155. členom ZNP-1, napotilo na pravdo, saj bi bil med nepravdnima udeležencema spor o velikosti njunih deležev, v pravdi pa bi tožnik lahko uveljavljal višji delež pri sporni parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00054454
ZPP člen 8. ZD člen 1.
zapuščinski postopek - zakonito dedovanje - odpoved dediščini - dedna izjava - obseg zapuščine - pogoji za sosporništvo - dediči kot enotni in nujni sosporniki - aktivna in pasivna legitimacija strank - aktivna legitimacija dediča - dediščinska skupnost - terjatev zapustnika - upoštevanje metodoloških napotkov - revizija
Kljub temu, da terjatev pripada vsem dedičem v dediščinski skupnosti, lahko na strani tožeče stranke vloži tožbo zaradi povečanja zapuščine, torej na plačilo zneskov v zapuščino, le eden od dedičev, zato procesna skupnost dedičev kot sospornikov na aktivni strani ni nujna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00053737
ZD člen 221, 221/1, 221/2.. ZPVAS člen 8, 8/2, 8/6.. ZAgrS člen 50.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - naknadno najdeno premoženje - dedovanje naknadno najdenega premoženja - oprava zapuščinske obravnave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - oporočno dedovanje - članstvo agrarne skupnosti kot pogoj za dedovanje v naravi - analogna uporaba zakona
ZAgrS vprašanje t.i. "prvega dedovanja" ne ureja in se uporablja le za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjižene kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Zato je treba tudi v primeru t.i."prvega dedovanja", ko nihče izmed dedičev oziroma njegovih pravnih naslednikov ni član agrarne skupnosti, uporabiti ZPVAS. Ta pa med drugim v šestem odstavku 8. člena določa, da se, če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice, nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti ostanejo oziroma postanejo last občine. To določbo je treba, ker zakon drugačne ureditve nima, uporabiti tudi v primeru, kot je konkreten, ko nihče od oporočnih dedičev ne more dedovati vrnjenih premoženjskih pravic v naravi, ker ni član agrarne skupnosti.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - zapuščina - premoženje zapustnika
Sodna praksa, ki jo pritožnika navajata, potrjuje stališče pritožnikov, da mora tisti, ki trdi, da določeno premoženje, ki ga zapustnica v trenutku smrti ni imela več, kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna. Vendar pritožba spregleda, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, ker je dedinja v dokaz svojih trditev predložila pisna dokazila. Trditveno in dokazno breme je zato prešlo na ostale dediče, med njimi tudi na pritožnika, ki zatrjujeta, da je terjatev iz naslova posojila zastarala oziroma da si A. A. dvignjenega zneska ni prisvojil.
ZPP člen 12, 115, 337. ZD člen 163, 164, 165, 207, 270, 212.
materialno procesno vodstvo v zapuščinskem postopku
V skladu s 163. členom ZD se pravila pravdnega postopka v okviru zapuščinskega postopka uporabljajo v obsegu, ki ustreza naravi zapuščinskega postopka. Po določbi 1. odstavka 337. člena ZPP sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do prvega naroka oziroma do konca glavne obravnave v postopku na prvi stopnji. V zapuščinskem postopku je s tem v zvezi potrebno razlikovati, ali gre za navedbo dejstva, ali za uveljavljanje pravice, ki izključuje uporabo citirane določbe 1. odstavka 337. člena ZPP. V skladu s 165. členom ZD mora namreč sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo ter vzeti v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga te dajo pisno ali ustno. Poleg tega je v zapuščinskih postopkih materialno procesno vodstvo sodišča še posebej poudarjeno. Zato je kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, tudi že samo navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov.
Stroški začasnega zastopnika, postavljenega v zapuščinskem postopku dediču, ki živi v tujini in mu vročitve ni bilo mogoče opraviti, (5. točka drugega odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), predstavljajo skupne stroške zapuščinskega postopka, saj je ta izveden v interesu vseh dedičev z namenom ureditve pravnih razmerij po njihovem pokojnem predniku.
razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost - pogoji za veljavnost oporoke - neveljavnost oporoke - oporočiteljeva volja - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - instrukcijski rok - pravica do izjave - dokazna ocena
Nihče od prisotnih na naroku ni napovedal dostopa do zvočnega posnetka. Neutemeljena je zato pritožbena navedba, da tožencu ni bila dana možnost dostopa do zvočnega posnetka, saj mu je bila dana, pa jo je zavrnil.
Pravica do izjave tožencu ni bila kršena, saj mu je bil dostop do zvočnega posnetka omogočen v postopku pred sodiščem prve stopnje, omogočen pa mu je bil tudi v pritožbenem postopku, kar pomeni, da bi se toženec s posnetkom lahko seznanil ter svoje očitke v pritožbi konkretno pojasnil.
Priče v običajnih, vsakdanjih, domačih in osebi znanih okoliščinah, vrzeli v mentalnih sposobnostih zapustnice, togosti njenih miselnih procesov, izražanja pavšalnih odgovorov, sugestibilnosti v situacijah odvisnosti od drugih ter površnega sodelovanja v pogovorih niso mogle zaznati, ker za sodelovanje v pogovorih o vsakdanjih stvareh ni bilo potrebno aktivirati tako imenovanih višjih razumskih dejavnosti.
napotitev na pravdo - prejem darila - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - vštetje
Po prvem odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali upravni postopek, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Po določbi drugega odstavka istega člena pa ravna sodišče tako takrat, če so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).
Iz pritožbenih navedb izhaja, da pritožnik zatrjevanju oporočne dedinje – da je za časa življenja pokojnega že prejel darilo iz naslova 25-letnega bivanja v znesku 21.000,00 EUR, ki se mu všteva v dedni delež – nasprotuje. Navedenega pa ni mogoče presojati v zapuščinskem postopku, temveč je potrebno na podlagi 210. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in napotiti dediče na pravdo.
odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - prosti preudarek - običajni pogrebni stroški - čista vrednost premoženja - nedovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Ugotovitev, da pritožniki pogrebnih stroškov niso priglasili, ne pomeni, da teh stroškov niso imeli in jih niso plačali, ampak pomeni le to, da niso uveljavljali njihovega plačila pri odmeri zapuščinske takse.
ZIZ člen 24, 24/2, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 168/4, 168/6,. ZD člen 143, 143/1, 143/2. ZZK-1 člen 40, 40/1-6.
ločitev zapuščine - listina primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice - prekinitev zapuščinskega postopka - dolžnik - pasivna legitimacija - lastništvo predmeta izvršbe - prekinitev postopka - sklep o dedovanju - predmet dedovanja
Ločitev zapuščine ne doseže svojega namena, dokler upniki, ki so jo zahtevali, niso poplačani iz ločene zapuščine. Po stališču sodne prakse so zato upniki, ki so predlagali ločitev zapuščine, dolžni sprožiti ustrezne postopke za poplačilo oziroma zavarovanje svojih terjatev po pravilih izvršilnega postopka, do zaključka katerega oziroma do neuspešnega izteka roka za njegovo sprožitev se zapuščinski postopek prekine. Kasnejša izdaja sklepa o dedovanju, po nadaljevanju zapuščinskega postopka, pa je omejena le na tisto, kar od zapuščine po poplačilu zapustnikovih dolgov ostane.
Ob vsem povedanem v primeru predlagane izvršbe ločitvenega upnika v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča na ločeno zapuščino, postopanje po tretjem odstavku 168. člena ZIZ zaradi vpisa dedičeve lastninske pravice na ločenem premoženju v zemljiški knjigi, in prekinitev izvršilnega postopka do zaključka zemljiškoknjižnega postopka o tem vpisu, ni na mestu. Tako postopanje bi bilo tudi v nasprotju s samim namenom ločitve zapuščine. Vse dokler ločitev zapuščine učinkuje, ločena zapuščina tudi ne more biti predmet dedovanja.
Materialnopravno napačna je ocena sodišča prve stopnje, da napotitveni sklep zapuščinskega sodišča že predstavlja listino iz 6. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1, na podlagi katere se lahko v zemljiški knjigi dovoli vknjižba lastninske pravice v korist dediča. V skladu z navedeno določbo ZZK-1 je namreč taka listina pravnomočni sklep o dedovanju. V posledici ločene zapuščine in prekinitve zapuščinskega postopka iz tega razloga pa vse do nadaljevanja zapuščinskega postopka sklep o dedovanju, ki bi bil šele podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi na dediča, ne more biti izdan.
neplačana sodna taksa - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - oškodovanec kot tožilec - subsidiarni tožilec - zavrnitev obtožbe - nastanek obveznosti plačila sodne takse - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - sodna taksa
Prvo sodišče pravilno povzema 142 ZD, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove (le) do višine vrednosti podedovanega premoženja. Vendar pa je prvo sodišče tako, kot pravilno opozarja pritožnica, sklicujoč se na citirani sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. D 122/21, spregledalo, da iz tega zapuščinskega sklepa jasno izhaja, da je zapuščina zapustnika obsegala denarna sredstva pri Delavski hranilnici d.d. na njegovem osebnem TRR v višini 230,88 EUR in pa neizplačano pokojnino pri ZPIZ Slovenije za leto 2021 v višini 279,40 EUR, pri čemer pa so pogrebni stroški z obnovo nagrobnika, kar je pritožnica kot dedinja priglasila v zapuščinskem postopku znašali 1.500,00 EUR in s tem znatno presegali podedovano premoženje, zaradi česar je bila zapuščina pasivna
Namen instituta ločitve zapuščine je preprečiti zlitje zapuščine z dedičevim premoženjem, saj bi se sicer lahko zgodilo, da terjatve upnikov, ki so jih imeli do zapustnika in so ob njegovi smrti prešle na dediča, ne bodo poplačane, ker jim bodo pri tem konkurirale terjatve dedičevih upnikov.
Sodišče prve stopnje je sicer ob izdaji izpodbijanega sklepa po podatkih, s katerimi je razpolagalo, pritožnici utemeljeno upoštevalo kot zakoniti dedinji, vendar pa sta pritožnici ob vložitvi pritožbe podali dedno izjavo, s katero sta se dedovanju odpovedali. Takšna izjava je v pritožbi dopustna in pravočasna, saj tretji odstavek 205. člena ZD določa, da lahko prizadete osebe do konca postopka podajo pri sodišču izjavo, ali sprejmejo dediščino ali pa se ji odpovedujejo.
ZD člen 142, 142/1, 142/3. ZPP člen 87, 87/3. OZ člen 393, 393/1, 393/2.
pooblastilo za zastopanje - opravljen pravniški državni izpit
Drugi toženec ni izkazal, da bi ga prvi toženec in tretja toženka po zakoniti zastopnici pooblastila za zastopanje, hkrati pa tudi ne, da ima opravljen pravniški državni izpit.
V posledici navedenega njegova pritožba v navedenem obsegu ni dovoljena, saj jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela (četrti odstavek 343. člena ZPP). Sodišče druge stopnje jo je s sklepom zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).
URS člen 33, 125.. ZD člen 8, 63.. ZPP člen 8, 302, 347, 347/2, 349.
odgovor na pritožbo - dokazna ocena - pritožbena obravnava - zaslišanje priče - branje izpovedbe priče - dokazno breme - indično sklepanje - načelo proste presoje dokazov - razveljavitev oporoke - pravica do dedovanja - lastnoročna oporoka - oblika oporoke - pogoji za veljavnost oporoke
Zapis oporoke pomeni, da je zapustnica realizirala ustavno pravico do dedovanja (33. člen ustave RS), ki je podrobneje urejena v Zakonu o dedovanju (ZD). Eno izmed upravičenj, ki izhaja iz te pravice je tudi svoboda oporočnega razpolaganja, ki za zapustnico pomeni pravico, da sama odloči o usodi svojega premoženja za primer smrti, kar pomeni, da ima oporočno dedovanje prednost pred zakonitim dedovanjem (8. člen ZD).
Ugotovljeno dejansko stanje ne daje opore za zaključek, da je zapustnica kršila določbo prvega odst. 63. člena ZD. Povzeta najpomembnejša dejstva - nedvomen podpis oporoke oporočiteljice; izrecna izjava oporočiteljice notarki, da je to njena oporoka; preprost tekst oporoke, napisan z okornimi velikimi tiskanimi črkami, ki ga je sposobna napisati oseba, ki je hodila štiri leta v prvi razred osnovne šole, so prepričali sodišče druge stopnje, da je zaključek sodišča prve stopnje, sprejet v obliki ugodilne sodbe in razveljavitvi oporoke, napačen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00053985
OZ člen 33, 190, 198, 344, 347, 346. Zakon o dedovanju (1955) člen 132, 142. SPZ člen 96. ZPP člen 339.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje nepremičnine - odgovornost dediča za zapustnikov dolg - uporabnina - zastaranje zahtevka na plačilo uporabnine - zastaranje obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predpogodba - ničnost predpogodbe
Materialnopravno zmotna je presoja sodišča prve stopnje, da je predpogodba bila sklenjena v nasprotju z določili ZKZ in da je zato nična. S predpogodbo dogovorjen pogoj, da bo glavna pogodba sklenjena, ko bo zemljišče, ki bo predmet glavne pogodbe, odmerjeno in izvzeto iz zaščitene kmetije, dokazuje, da sta pravdni stranki spoštovali določbe ZKZ. Predpogodba pa je brez pravnih učinkov iz razloga, ker ni bila realizirana obveznost iz predpogodbe, to je, ker ni bila sklenjena glavna pogodba najkasneje v zakonsko določenem roku šest mesecev po poteku roka, določenega v predpogodbi za sklenitev glavne pogodbe.
Zatrjevan dolg pokojnika iz naslova neupravičene uporabe nepremičnine in povzročene škode z neupravičenim odvzemom in odvozom zemljine je lahko nastal le v času, ko je pokojni imel toženčevo zemljišče v posesti in ga je uporabljal, torej do njegove smrti.
Pritožbeno sodišče se strinja s tožničino pritožbeno trditvijo, da izpodbijana sodba nima razlogov za zaključek, da je tožnica dolžna plačati uporabnino za čas od 13. 3. 2010 (pokojnikove smrti) do 14. 12. 2016, zato je obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Zahtevek iz naslova uporabnine ima podlago v neupravičeni obogatitvi (prvi odstavek 96. člena Stvarnopravnega zakonika v zvezi s 198. členom in 190. členom OZ), zato zanj velja splošni zastaralni rok 5 let in tožničina pritožba zmotno meni, da gre za občasno terjatev, ki zastara v zastaralnem roku 3 leta.
Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da zastaranje zahtevka iz naslova uporabnine začne teči z dnem, ko so se popolnoma izjalovila pričakovanja, da bo sklenjena glavna pogodba.
Za zavrnitev izvedbe dokaza s prečitanjem navedenih dokaznih listin ne zadošča zgolj navedba, da so predložene prepozno (torej po prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje pa ni navedlo razlogov o tem, ali bi in zakaj bi izvedba dokaza z vpogledom oziroma prečitanjem predloženih listin zavlekla postopek.
Pogodbene obresti so stranska terjatev in tečejo do njenega plačila ter nimajo narave občasne terjatve. Zanje ne velja prvi odstavek 347. člena OZ, zanje velja enak zastaralni rok kot za glavno terjatev.
Zamudne obresti so po svoji naravi stranske terjatve in občasne terjatve, dospevajo dnevno, za vsak dan zamude. Teči začnejo ob dospelosti glavne terjatve, v obravnavanem primeru so začele teči 24. 10. 2011, ker je 23. 10. 2011 dospelo v plačilo posojilo, zamudne obresti pa tečejo vse do plačila glavne terjatve. Ko je plačana glavna terjatev, zamudne obresti nehajo teči. Rok za zastaranje zamudnih obresti začne teči od dospelosti vsake posamezne terjatve za zamudne obresti (za vsak dan zamude), za zastaranje zamudnih obresti je treba upoštevati pravilo o zastaranju stranskih terjatev in pravilo o zastaranju občasnih terjatev tj. 3-letni zastaralni rok.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00053211
ZD člen 132, 142, 142/1, 142/3.
odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - prenehanje dediščinske skupnosti - solidarna obveznost dedičev
Pritožba zmotno meni, da bi sodišče prve stopnje moralo uporabiti določbe 132. člena ZD, saj je ta določba relevantna le za čas obstoja dediščinske skupnosti, ki pa je v obravnavanem primeru prenehala (s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju) pred obdobjem, na katerega se nanašajo sporni računi. Glede na to, sodišče prve stopnje tudi ni napačno uporabilo 142. člen ZD. Z razdelitvijo zapuščine se podedovano premoženje zlije s premoženjem dediča.