prekinitev pravdnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - smrt stranke med pravdo - smrt stranke - stranka postopka - prevzem postopka - poziv na prevzem postopka - dedičev prevzem pravdnega postopka - zakonito dedovanje - nujni delež - oporočno dedovanje - oporočni dedič
Na podlagi prvega odstavka 208. člena ZPP je sodišče zakonita dediča pozvalo na prevzem prekinjenega postopka, oporočne dedinje pa ni vključilo na stran tožeče stranke, ker v pravdi že nastopa kot tožena stranka.
Ker še ni jasno, ali bo v zapuščinskem postopku prišlo v celoti do oporočnega dedovanja, ali pa bo tudi zakonito, saj imata zapustničina otroka pravico do nujnega deleža (prvi odstavek 25. člena ZD), je odločitev sodišča, da ju pozove na prevzem postopka pravilna.
napotitev dedičev na pravdo - materialno in procesno dokazno breme - manj verjetna pravica dediča - negativno dejstvo - denarna sredstva na bančnem računu
Iz okoliščin izhaja, da glede na trditve B. P. o materialnopravni neveljavnosti obeh vknjižb lastninske pravice na nepremičnini (prve v korist S. P. mlajšega, druge v korist D. P.) sporno razmerje glede vprašanja, ali spada 2/3 navedene nepremičnine v zapuščino, obstaja med B. P. na eni strani ter S. P. mlajšim in D. P. na drugi strani. Tudi ta spor sodi v okvir sporov iz 1. točke 212. člena Zakona o dedovanju (ZD), saj na opredelitev obravnavanega razmerja, da gre za spor iz 212. člena ZD, ne vpliva okoliščina, da je v sporu med dedičema udeležena kot sospornik dediča na pasivni strani tudi tretja oseba.
ZD člen 210, 210/1, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - ugotovitev obsega zapuščine
Pritožbeni očitek, da je zahteva dediča D. D. za vračunanje daril v dedni delež dediča A. A. zgolj delno konkretizirana, ker dedič D. D. v svoji zahtevi ni navedel vrednosti daril, ki naj se vračunajo v dedni delež, ni utemeljen, saj je bila z izpodbijanim sklepom pritožnica na pravdo napotena zaradi ugotovitve obsega zapuščine in ne zaradi vrnitve daril.
Odločitev o tem, katero stranko sodišče napoti na pravdo, je odvisna od vprašanja, katera pravica je manj verjetna in ni odvisna od tega, katera stranka zatrjuje prikrajšanje in katera ne. Glede na to, da dedič D. D. trdi, da je bilo premoženje, ki je predmet pogodb, sklenjenih med zapustnico in pokojnim A. A., darilo A. A., kar potrjuje tudi vsebina sklenjenih pogodb (priloga A9 in A10), iz katerih izhaja, da gre za darilni pogodbi, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je na pot pravde napotilo dedinji po pokojnem A. A, B. B. in C. C., ki trdita nasprotno, da premoženje po pogodbah ni bilo predmet daritve.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o obsegu zapuščine - manj verjetna pravica - obračunska vrednost zapuščine - predhodno vprašanje - pogodba o preužitku - vračunanje darila
Glede na to, da obstoj pogodbe o preužitku potrjuje pogodba o preužitku, sklenjena v notarski obliki, pri čemer je bila navedena pogodba tudi zemljiškoknjižno realizirana, je po presoji pritožbenega sodišča pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je presodilo, da je pravica dedinje A. A., ki trdi, da je pogodba o preužitku nična, manj verjetna.
Odločitev o tem, ali se vrednost nepremičnine v L. upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine, je odvisna od tega, ali je pogodba o preužitku veljavna ali ne.
Ker iz zadnje veljavne oporoke zapustnice povsem jasno izhaja, da je navedena sredstva dobila A. A., je njena pravica, ki trdi, da teh sredstev ni dobila ona, temveč zapustničina vnukinja D. D., manj verjetna.
zapuščinski postopek - tuj pokojninski sistem - sredstva iz pokojninskega sklada - sredstva na bančnem računu - obseg zapuščine - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - vezanost na pravnomočni sklep o dedovanju
Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja, tako da bodo morali vsak do višine podedovanega zneska sredstva vrniti tujemu pokojninskemu skladu.
Ker tožnik pritožbe zoper sklep o dedovanju ni dopolnil z originalno podpisanimi izvodi, da bi jih sodišče lahko vročilo nasprotnim dedičem, njegova pritožba na podlagi 108. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD ni bila popolna, s tem pa ni bilo zadoščeno načelu kontradiktornosti, zato jo je sodišče pravilno zavrglo. Predhodno pa ga je pravilno opozorilo, da bo njegovo pritožbo, če je ne bo dopolnil, zavrglo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba, da je pritožba popolnoma razumljiva, saj navedeno dejstvo na popolnost pritožbe ne more vplivati.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 15, 22, 22/1.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - zapuščinski postopek - običajno prebivališče - preizkus pristojnosti - izbira prava
Sodišča države članice, v kateri je imel zapustnik ob smrti običajno prebivališče, so pristojna za odločanje o celotnem dedovanju.
ZD člen 8, 28, 46, 103, 132, 145. OZ člen 548, 548/1, 548/2.
upravitelj zapuščine - vrednostni papirji - denarna sredstva - sprememba oblike premoženja - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - izročilna pogodba - vsebina pogodbe - razlaga pogodbenega določila - oporoka - enostranski pravni posel - nedovoljeno razpolaganje - razpolaganje z zapuščino - izročitev in razdelitev premoženja za časa življenja - trenutek sklenitve pogodbe - obstoj premoženja - dedovanje na podlagi zakona - dedna odpravljenost - darila - vrednost darila - pomanjkljiva trditvena podlaga
Premoženje zapustnika preide na dediče s smrtjo zapustnika in se obseg premoženja, ki ga dediči dedujejo, ugotovi po stanju na dan smrti. Kasnejše spremembe glede vrste in obsega premoženja na to ne vplivajo, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da v zapuščino spadajo vrednostni papirji (ne pa denarna sredstva), pravilna.
Oporoka je enostranski pravni posel, sporno določilo pa je sestavni del dvostranskega pravnega posla, pri čemer so bile pogodbene stranke v 8. točki notarskega zapisa opozorjene na pravne posledice sklenjenega pravnega posla (glede izročilne pogodbe ter odpovedi neuvedenemu dedovanju, posebej glede določila, da lahko potomec, ki se ni strinjal s prednikovo izročitvijo premoženja oziroma ni dal svoje privolitve, po smrti zahteva svoj nujni dedni delež), nakar so stranke soglasno izjavile, da je besedilo zapisa skladno z njihovo pravo pogodbeno voljo. Nedvomno je torej, da je šlo za pogodbo in ne enostranski pravni posel. V skladu z drugim odstavkom 548. člena OZ je v izročilni pogodbi neveljavno določilo o razdelitvi premoženja, ki bo v zapuščini, saj se s takšno pogodbo razdeli le izročiteljevo premoženje v trenutku izročitve pogodbe (vse ali del, prvi odstavek 548. člena OZ). Tudi ob drugačni razlagi pogodbe po vsebini (preužitek, dosmrtno preživljanje) bi morale stvari, ki so predmet pogodbe, obstajati v trenutku sklenitve pogodbe. Razpolaganje z zapuščino s pravnim poslom ni dopustno. Dovoljeno je le z oporoko kot enostranskim pravnim poslom ali sporazumom prednika in potomca o odpovedi neuvedenemu dedovanju, pri čemer pa se D. D. dedovanju ni odpovedal. Pri oporočnem razpolaganju je namreč oporočitelj svoboden in lahko oporoko kot enostranski pravni posel vselej prekliče. Konkretnega pogodbenega določila kot sestavnega dela dvostranskega pravnega posla tako ni mogoče šteti kot oporoke.
zakonito dedovanje - prikrajšanje nujnega dednega deleža - pravica zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v pravdnem postopku
Zahtevo za vrnitev daril zaradi prikrajšanje nujnega dednega deleža lahko dedič uveljavlja vse do konca zapuščinskega postopka. Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko na podlagi tretjega odstavka 205. člena ZD podajo izjavo do konca zapuščinskega postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00056494
ZPP člen 112, 112/10, 277, 277/2, 318, 318/1, 318/1-4. Temeljni zakon o zakonski zvezi (1946) člen 10.
zamudna sodba - vložitev vloge pri napačnem sodišču - napaka v sferi strankinega pooblaščenca - prepozen odgovor na tožbo - pogoji za izdajo zamudne sodbe - skupno premoženje zakoncev
Okrožno sodišče v Ljubljani je odgovor na tožbo prejelo po poteku roka, toženka pa zatrjuje, da je prišlo do očitne pomote s tem, ko je odgovor poslala Okrajnemu sodišču v Ljubljani in ne Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Ker je imela toženka pooblaščenca, pomote ni mogoče pripisati njeni nevednosti, torej pride v poštev le očitna pomota vložnika. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je sodna praksa ta pravni pojem že konkretizirala ter se izrekla, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču ali pošlje na napačno sodišče. Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani teče drug postopek, ni takšna razlikovalna okoliščina, da sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče ne bi upoštevali zgoraj navedene sodne prakse.
ZD člen 29, 32, 46, 58, 163, 176, 176/1.. ZNP-1 člen 34.. ZPP člen 127, 127/4, 337, 339, 339/2, 339/2-8.
zapuščinski postopek - pravica do izjave - navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku
Čeprav se zdi, da so v zapuščinskem postopku možnosti navajanja novih dejstev relativno široke, natančnejša razlaga drugih določb kaže, da obstajajo tudi omejitve. Najbolj splošna izhaja iz logičnega argumenta narave stvari, kajti sodiščem ne morejo biti znane okoliščine povsem osebne narave, ki jih dedič povezuje z določbami 32. in 29. člena ZD. Tako za institut izločitve v korist potomcev (32. člen ZD) in vračunanja daril (46. člen do 58. člen ZD) že sam ZD določa, da se o teh pravnih podlagah odloča le na njihovo "zahtevo", ne pa po uradni dolžnosti. Zato je razumno tudi nadaljnje sklepanje, da morajo dediči v teh primerih navajati okoliščine, šele potem lahko o tem odločajo sodišča. Takšne določbe vsebuje tako ZNP-1 (34. člen, ki se pa v tem primeru ne more uporabiti), predvsem pa ZPP, ki v 337. členu takšno možnost dopušča, a ne neomejeno.
Ker na prvi pogled navedena oporoka ustreza vsem zakonskim obličnim zahtevam, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je na pravdo napotilo zakonita dediča, ki oporoki odrekata veljavnost.
obseg zapuščine - denarna sredstva na bančnem računu - nejasna pritožba - predmet dedovanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil v času zapustničine smrti 4. 4. 2021 na njenem bančnem računu znesek 1379,36 EUR. Navedeni znesek zato sodi v zapuščino in je predmet dedovanja.
Sodišče prve stopnje o obsegu zapuščine nima nobenih razlogov. Pritožba RS, ki izpostavlja dejstvo vprašanja obstoja vozila kot dela zapuščine, je zato utemeljena.
ugovor zastaranja - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža - zmanjšanje oporočnih razpolaganj - vrednost zapuščine - obseg zapuščine
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati specifično situacijo, ker je bila zapuščina sestavljena iz premoženja v Sloveniji in premoženja na Hrvaškem, glede katerega je bil že izdan sklep o dedovanju. Pri ugotavljanju vrednosti zapuščine se mora vrednostno upoštevati vse premoženje iz 28. člena ZD, torej tudi tisto premoženje, ki je bilo že predmet dedovanja po sklepu hrvaškega sodišča. Zapustnikovo premoženje je torej potrebno obravnavati celostno.
zapuščinski postopek - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - opredelitev nepremičnine - načelo superficies solo cedit - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - pravna narava dednega dogovora - pravna narava sodne poravnave - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - vrednost čiste zapuščine - odmera sodne takse
Sodišče prve stopnje je ugotovilo obseg zapuščine iz uradnih evidenc in pravilno povzelo v izrek le številko nepremičnine in ne stavbe. Druge navedbe pritožnika pa so smiselno izpodbijanje dednega dogovora, ker pritožnik meni, da je izplačilo iz dednega dogovora prenizko in bi moralo biti višje. Teh navedb ni mogoče izpodbijati v pritožbi zoper sklep o dedovanju, saj se dedni dogovor izpodbija s tožbo.
ZD člen 184.. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 55, 55-12.. ZPP člen 286, 286/4, 337, 337/1.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - omejitev izvršbe - ugotovitev vrednosti podedovanega premoženja - sodni cenilec - nedovoljene pritožbene novote - hipotekarni dolžnik - nepremičnina obremenjena s hipoteko
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno obrazložilo, da ocena vrednosti podedovanega premoženja, kot izhaja iz sklepa o dedovanju, za presojo odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove ni primerna in bi morala dolžnica, da bi lahko dosegla omejitev izvršbe do vrednosti podedovanega premoženja, dejansko oziroma točno vrednost podedovanega premoženja v predmetnem izvršilnem postopku ustrezno dokazati z angažiranjem pooblaščenega sodnega cenilca, ki bi premoženje objektivno in strokovno ocenil.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00055974
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-1, 21, 170, 243, 244, 245, 260. SPZ člen 128, 131, 141, 142, 153, 153/1. ZZK-1 člen 87.
izvršilni naslov - sodna poravnava - naložitev obveznosti - sklep o dedovanju - ugotovitvena odločba - dedni dogovor - načelo formalne legalitete - primernost izvršilnega naslova - hipoteka na nepremičnini - hipotekarni (realni) dolžnik - hipotekarna tožba - notarska hipoteka - neposredna izvršljivost hipoteke - realizacija hipoteke - zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnini
Sklep o dedovanju je ugotovitvena sodna odločba in kot tak sam zase ne more biti podlaga za izvršbo. Lahko pa je v njem zajet tudi dedni dogovor in le-ta ima lahko značaj sodne poravnave, ki je v 1. točki drugega odstavka 17. členu ZIZ določena kot eden od izvršilnih naslovov. Niso pa vsi dedni dogovori sodne poravnave.
Izvršba se lahko dovoli tudi zoper hipotekarnega dolžnika, ki ni hkrati osebni oziroma obligacijski dolžnik. A v obravnavani zadevi tudi na tej podlagi sklepa o izvršbi zoper B. B. in C. C. ni mogoče izdati. Neposredno izvršbo s prodajo nepremičnine zoper (hipotekarnega) dolžnika je dopustno dovoliti le v primerih, ki jih določa zakon. Skladno s 142. členom SPZ se tako lahko dovoli neposredna izvršba na podlagi hipoteke, nastale na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v katerem je zastavitelj soglašal, da se terjatev zavaruje z vknjižbo hipoteke na zastaviteljevi nepremičnini in da se po zapadlosti terjatve opravi poplačilo terjatve iz kupnine, dosežene s prodajo ter izpraznitev in izročitev nepremičnine v enem mesecu po prodaji. Neposredna izvršljivost notarskega zapisa se zaznamuje v zemljiški knjigi in učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju nepremičnine. Le če zastavitelj soglaša z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa, je torej ob zapadlosti terjatve mogoča takojšnja, neposredna izvršba. Če navedeni pogoj ni izpolnjen, oziroma če gre za navadno pogodbeno hipoteko, mora upnik najprej vložiti hipotekarno tožbo, na podlagi pravnomočne hipotekarne sodbe, ki je izvršilni naslov (in vpisa hipoteke v zemljiško knjigo), pa lahko nato zahteva izvršbo. Takojšnja izvršba s prodajo nepremičnine je sicer mogoča tudi na podlagi sodnih odločb, s katerimi nastane hipoteka, vendar le v primerih, za katere tako zakon izrecno določa.
Res po 87. členu ZZK-1 v primeru, ko je v korist upnika, v čigar korist se zaznamuje izvršba, predhodno že vpisana hipoteka, zaznamba izvršbe učinkuje že od trenutka, od katere učinkuje vknjižba hipoteke. Vendar pa ta določba v ničemer ne vpliva na pravilo, da je lahko podlaga za neposredno izvršbo s prodajo nepremičnine le sodna odločba (zastavna pravica na podlagi sodne odločbe) oziroma druga listina (notarska hipoteka), za katero tako zakon izrecno določa. Tako pri pogodbeni (navadni ali pri notarski hipoteki), kot pri hipoteki, nastali na podlagi v ZIZ predvidene sodne odločbe, pridobi upnik prednostno poplačilno pravico iz kupnine od prodane nepremičnine, glede na čas njenega nastanka. V tem je torej smisel oziroma prednost vsake hipoteke. Razlika pa je v načinu uresničitve oziroma (ne)zmožnosti takojšnje izvršbe.
ZPP člen 350, 350/1, 350/2. ZD člen 138, 138/1, 138/2.
gola pritožba - laična pritožba - uradni preizkus pritožbenega sodišča - odpoved dedovanju - preklic izjave o odpovedi dediščini - zapuščina brez dediča
Pritožba, ki vsebuje le opravilno številko zadeve zoper katero se vlaga ter podpis pritožnice, je gola pritožba. Pritožbeno sodišče je takšno pritožbo dolžno preizkusiti v delu, s katerim pritožnica ni uspela (prvi odstavek 350. člena ZPP), in to v okviru uradnega preizkusa.
začasni skrbnik zapuščine - poslovodstvo brez naročila - odvrnitev škode
V primeru, kot je tudi obravnavani, ker neposredno po pravnomočni razrešitvi pritožnika kot začasnega skrbnika zapuščine nov začasni skrbnik zapuščine ni bil postavljen, začasno skrbništvo nad zapuščino pa je bilo zaradi vztrajajočih nesoglasij med dediči še zmeraj potrebno, je bil pritožnik kljub formalni razrešitvi iz skrbniške funkcije kot gestor (199. člen OZ) še zmeraj obvezan opravljati tista dejanja, ki so bila potrebna, da se v interesu dedičev odvrne nastanek škode (nadaljevalna dolžnost po prvem odstavku 200. člena OZ).