zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - nujni dedič - uveljavljanje nujnega deleža - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - neudeležba na obravnavi - udeležba na naroku - pogoji za udeležbo - pandemija - pogoj PCT - COVID-19 - skupno premoženje - stanje vpisov v zemljiški knjigi
Izpolnitev PCT pogoja ni predstavljala nesorazmerno težkega bremena oziroma nepremagljive ovire za udeležbo pritožnice na naroku.
DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061375
ZOR člen 1064, 1064/2. ZNP-1 člen 6, 6/1, 203, 203/1, 204, 207, 210, 211, 211/1, 214, 313. ZD člen 145, 145/1.
sodno odprtje sefa - postopek sodnega depozita - sodni depozit - izjava o depozitu - pogodba o sefu - pogodba o najemu sefa - razdrtje pogodbe - sklep o izročitvi deponiranega predmeta - pravilna izpolnitev obveznosti - sklep o dedovanju - razpolaganje z zapuščino - skupno upravljanje in razpolaganje z dediščino
Sodišče je na predlog vezano, predlagatelj pa nosi breme napačne položitve in postavljenih pogojev. Vprašanje pravilnosti izpolnitve pri odločanju o utemeljenosti (predloga) sodnega depozita ni bistveno. Označitev nasprotnega udeleženca je torej odvisna od volje predlagatelja.
Postopek sodnega depozita je urejen tako, da je sprva enostranski, saj sodišče najprej odloči o predlaganem depozitu. Če in ko sodišče predlogu ugodi, povabi osebo, v korist katere je depozit položen, da se izjavi o depozitu. Takrat postane postopek dvostranski.
ZPP člen 17, 17/3, 181, 181/3, 183, 183/3, 192, 192/1. ZD člen 210, 210/1, 212.
združitev in izločitev postopka - naknadna razdružitev postopka - razdružitev postopka po nasprotni tožbi - nasprotna tožba - zavrženje tožbe - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - eventualno sosporništvo - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - formalno sosporništvo na pasivni strani - pristojnost pravdnega sodišča
Sodišče mora ob prejemu nasprotne tožbe preveriti predpostavke iz 183. člena ZPP. Če ugotovi, da nasprotna tožba po 183. členu ZPP ni dovoljena, nasprotne tožbe ne zavrže, obravnava jo kot samostojno tožbo.
Institut eventualnega sosporništva lahko tožnik uporabi samo, če so za to izpolnjene predpostavke iz drugega odstavka 192. člena ZPP. Če te predpostavke niso izpolnjene, ravna sodišče, na katerega je tožnik vložil tožbo, s tožbo zoper eventualnega sospornika kot z vlogo, ki je ni mogoče obravnavati. Z razdružitvijo postopka v dve ločeni pravdi bi sodišče pogojno postavljeni zahtevek proti eventualno toženemu pretvorilo v nepogojnega. Takšno postopanje, ko je sodišče eventualno sosporništvo v bistvu izničilo s formalnim, pa predstavlja prekoračitev tožbenega zahtevka.
ZD člen 28, 28/4, 210, 210/1, 210/2, 210/2-4. OZ člen 326, 326/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - vračunanje daril v dedni delež - obračunska vrednost zapuščine - manj verjetna pravica - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - izračun nujnega deleža - določitev vrednosti zapuščine - prenovitev (novacija) pogodbe - odplačna pogodba - darilo
Bistveno je, ali je oporočna dedinja nepremičnine pridobila od zapustnika kot darilo; če je odgovor na to vprašanje pozitiven, potem je treba ta darila upoštevati pri obračunski vrednosti zapuščine. Dokler je sporno, na kakšni pravni podlagi (odplačno ali neodplačno) je oporočna dedinja pridobila nepremičnine v last, ni mogoče ugotoviti vrednosti zapuščine in posledično tudi ni moč izračunati nujnega deleža zakonite dedinje B. B., zato so neutemljene pritožbene navedbe, da je sklep o prekinitvi postopka preuranjen.
Vendar pretežni del sodne prakse zastopa drugačno mnenje, s katerim soglaša sodišče druge stopnje, in sicer, da v primerih, ko se dediči glede uprave ne morejo sporazumeti, postavitev upravitelja zapuščine in določitev njegovih nalog ni pogojena s soglasjem vseh dedičev in da lahko v takih primerih sodišče za upravitelja zapuščine določi tudi enega od dedičev. Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
nadomestna sodba - ugotovitev obsega zapuščine - spor o vračunanju daril v nujni delež - spor o obstoju in vrednosti darila - vračilo vrednosti darila v zapuščino - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilni namen
Neutemeljen je tudi očitek, da se je sodišče v zvezi s Pogodbo o dosmrtnem preživljanju ukvarjalo z nebistvenimi vprašanji. Ne gre za nepomembne ugotovitve sodišča, pač pa obrazložitev dejstev, ki dokazujejo, da zapustnik ob sklepanju Pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni imel s strani tožnika zatrjevanega darilnega namena, pač pa namen zapustiti svoje premoženje tistemu sinu, ki mu je skupaj z družino nudil podporo in ustrezno pomoč. Da je očetu pomoč ves čas nudil toženec in člani toženčeve družine, so potrdile vse priče, ki so bile zaslišane o tem; gre za nepristranske priče (sosedje, prodajalka v bližnji trgovini). Navedeno potrjuje, da ni šlo za brezplačno naklonitev premoženja. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju ni nobenega dvoma, da Pogodba o dosmrtnem preživljanju ni prikrivala darila zapustnika tožencu.
napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - izpodbijanje darilne pogodbe - navidezna darilna pogodba
Darilna pogodba je bila sklenjena in overjena pri notarju, zato je v primerjavi s pisnim pozivom zapustnika na plačilo dolga močnejši pravni naslov. Ker je pritožnik tisti, ki trdi, da je darilna pogodba navidezna, ker prikriva kupoprodajno pogodbo, je pravilna odločitev, da je sodišče prve stopnje na pot pravde napotilo pritožnika.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - dokazovanje negativnih (neobstoječih) dejstev - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - obstoj darila
Nobenega dvoma tako ni, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica B. B. do dediščine, zato je treba zapuščinski postopek prekiniti. Sodedič darila zanika. Ker trditve pritožnice niso utemeljene z nespornimi dokazi in ker sodedič ne more dokazovati negativnih dejstev, je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pritožnico tudi utemeljeno napotilo, da zoper sodediča vloži tožbo.
ZD člen 163. ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 208, 208/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - smrt dediča med zapuščinskim postopkom - reševanje predhodnega vprašanja - načelo ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sklep o prekinitvi postopka - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do sodelovanja v postopku - dedičevi dediči - določitev kroga dedičev - sodna praksa - sprememba sklepa
Odločitev sodišča, da predhodnega vprašanja ne bo reševalo samo, temveč bo postopek prekinilo, ni absolutna diskrecijska pravica.
Sodna praksa je primere, ko je dedič po pokojnem živ ob uvedbi dedovanja, umre pa pred koncem zapuščinskega postopka, rešila tako, da na mesto umrlega dediča, ki je preživel zapustnika, stopijo njegovi dediči, ki jih sodišče ugotovi.
sklep o dedovanju - pritožba zapustnikovega dediča - pritožbene novote - izjava v pritožbenem postopku - izjava o sprejemu dediščine - dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku - izjava dana do konca zapuščinskega postopka
Dedič ima možnost svojo pravico uveljavljati (tudi) v pritožbenem postopku.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2-3, 213, 213/1. ZPP člen 74, 74/1.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - napotitveni sklep - vračunanje daril v dedni delež - sporna dejstva med dediči - vrednost darila - namembnost zemljišča - zahteva za izločitev sodnika - odločanje sodnika, katerega izločitev se zahteva
Zapuščinsko sodišče ne more samo odločati o dejanskih vprašanjih, ki so med dediči sporna. Če ugotovi, da so med njimi sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica, med drugim velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, mora prekiniti zapuščinsko obravnavo, dediča, čigar pravico šteje za manj verjetno, pa napotiti na pravdo.
Ker sta torej dediča (pritožnika A. A. in B. B.) vložila pritožbi zoper procesni sklep sodišča prve stopnje, zoper katerega glede na tretji odstavek 270. člena ZPP v skladu s 163. členom ZD ni pritožbe, sta vloženi pritožbi nedovoljeni in ju je bilo potrebno zavreči. Navedeno velja kljub napačnemu pravnemu pouku sodišča prve stopnje, da je pravno sredstvo zoper izdani sklep dovoljeno. Napačen pravni pouk namreč ne more vzpostaviti pravice, ki je zakon ne daje.
Nedovoljena je tudi pritožba dedičev C. C., Č. Č., D. D. in E. E., ki so jo vložili zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2022, saj ti dediči nimajo pravnega interesa zanjo (četrti odstavek 343. člena ZPP).
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - razpolaganje dediča z zapuščino - denarna sredstva na bančnem računu
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 213. člena ZD, ko je pravico pritožnika, ki trdi, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, dvignjena z računa zapustnice pred njeno smrtjo, štelo za manj verjetno, in zato njega napotilo na pravdo. Zapuščina je premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti. V kolikor so denarna sredstva z zapustnikovega računa dvignjena še v času njegovega življenja in torej zapustnik v trenutku smrti tega premoženja ni več imel, mora (praviloma) tisti, ki trdi, da to premoženje kljub temu sodi v zapuščino, to dokazati in je njegova pravica manj verjetna.
Že v upnikovih navedbah je podano le predvidevanje o ravnanjih, s katerimi naj bi sodedič kršil začasno odredbo. Nič drugega ne izhaja niti iz pisnih izjav oseb, ki sta bili predlagani kot priči. Upoštevaje zaključek sodišča, da iz indicev, ki jih je navedel upnik, ne izhaja sklep o kršitvi začasne odredbe, je odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov, predlaganih v zvezi s temi indici, pravilna.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, ki enačijo obseg lastninskih upravičenj sodediča kot skupnega lastnika zapuščine in obseg prepovedi iz začasne odredbe. V izreku začasne odredbe je navedeno, da se dedičema prepoveduje izvajanje gradbenih in obrtniških del in vsakršne druge posege v nepremičnino. Pomensko odprto besedno zvezo o vsakršnih drugih posegih je sodišče pravilno zamejilo s primerljivostjo "drugih" posegov z gradbenimi in obrtniškimi deli in ob upoštevanju namena začasne odredbe, ki je v zavarovanju zapuščine. S tem ni poseglo v druga pritožnikova lastninska upravičenja glede stvari iz zapuščine, katerih varstvo lahko uveljavlja prek drugih institutov, ki jih ima na razpolago tako v zapuščinskem kot v drugih postopkih.
ZPP člen 285, 286, 337, 337/1, 12. Zakon o dedovanju (1955) člen 165, 207, 32, 220, 212, 213, 214, 214/3.
zapuščinski postopek - pritožbena novota - izločitev iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Sodišče mora v zapuščinskem postopku, ki se vodi po uradni dolžnosti, obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, med drugim tudi vprašanja v zvezi z ugotavljanjem obsega zapuščine, na katerega vpliva morebitna izločitev dela zapustnikovega premoženja.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v konkretnih okoliščinah brezplačne rabe mansarde last zapustnika, ki jo je uporabljal brezplačno toženec z družino, ni mogoče šteti kot darilo po 29. členu ZD, ki bi se tožencu kot zakonitemu dediču vštelo v dedni delež.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - zakoniti dedič - oporočno dedovanje - oporoka pred pričami - oporočiteljev podpis - verjetnejša pravica
Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
skrbnik zapuščine - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - dediči - prehod zapuščine na dediča - trenutek prehoda zapuščine - stranka zapuščinskega postopka - status stranke - upnik v zapuščinskem postopku
Za postavitev skrbnikov zapuščine ni izkazanih zakonskih pogojev iz 131. člena ZD. Ta v relevantnem prvem odstavku določa: „Če so dediči neznani ali če je neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je to potrebno, postavi sodišče začasnega skrbnika zapuščine, ta je upravičen, da v imenu dedičev toži ali je tožen, da izterjuje terjatve in izplačuje dolgove in sploh, da zastopa dediče.“
Dejstvo, da sklep o dedovanju še ni izdan, ne pomeni, da dediči ne bi bili znani. Zapuščina nanje preide že s trenutkom smrti in ne šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju (132. člen ZD).
Upnik ni stranka zapuščinskega postopka, saj ni nastopila izjemna situacija iz 143. člena ZD, ki bi mu ta status podelila (ločitev zapuščine od premoženja dedičev), zaradi česar sploh ni upravičen podajati predlogov v zapuščinskem postopku.